Tako vizualno zgovornega filma zlepa ne boste videli

Tako vizualno zgovornega filma zlepa ne boste videli. Vsak kader hoče biti film zase, revolucija ali pa vsaj estetski multipleks. Gwen Stacy in Miles Morales sta newyorška najstnika, outsiderja s spidermanskimi sposobnostmi – ona je Spider-Woman, on pa Spider-Man. Ona je bobnarka, on pa borec proti kriminalu. Svojo identiteto skrivata, a vedno lahko rešita svet. Kaj gre lahko narobe? Happy end! Fukuyama. Toda svet je bolj zapleten.

Grega Repovž

9. 6. 2023  |  Mladina 23  |  Uvodnik

Uvodnik / Nedotakljivi, a ranljivi

Nikoli si ne bi mislili, da lahko leta 2023 kdo v osrednji psihiatrični bolnišnici v Sloveniji bolnike, nekateri so seveda zaradi zdravstvenega stanja izjemno naporni in tudi nasilni, zavestno in načrtno muči in pretepa. Nobenega dvoma ni, da gre pri zdravnikih in pri zdravstvenem osebju za izjemen trud pri obvladovanju in zdravljenju psihiatričnih bolnikov, a danes imamo pred sabo poročila in pričevanja – objavila jih je novinarka Barbara M. Smajile z N1 – o načrtnem mučenju bolnikov in maščevalnem izživljanju. Gre za pričevanja pacientov in tudi zaposlenih. Govorijo o dušenju z blazino, dolgotrajnem boksanju v trebuh, udarcih po genitalijah. Ne govorimo o metodah v nemškem koncentracijskem taborišču, ampak o Sloveniji leta 2023.

RTV / Reševanje javnega zaklada

Vršilec dolžnosti generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough v zadnjih mesecih mrzlično nabavlja umetniške slike, večinoma grafike. Ne kot zasebnik, to ni njegova osebna strast, kupuje jih namreč v imenu RTV Slovenija in z njenimi sredstvi. Ni mu mar, v kakšni tehniki ali velikosti so, kupuje jih v skladu s količinskimi kriteriji, po več deset hkrati in brez javnih razpisov. Hitreje, ko se približuje čas njegovega slovesa, več slik kupuje. Po pripovedovanju zaposlenih na RTV prihajajo slike v javni zavod, ki sicer posluje z izgubo, v enormnih količinah. Slike visijo po tajništvih in sejnih sobah, veliko jih je še v skladišču RTV, v kleti stavbe na Kolodvorski ulici v Ljubljani.

Damijan Denac / »Kmetje morajo svoj fokus iz ego kmeta obrniti v eko kmeta«

Damijan Denac (1975) je ornitolog, naravovarstvenik, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS). Leta 1999 se je v diplomski nalogi ukvarjal z belo štorkljo, leta 2007 pa na oddelku za biologijo mariborske fakultete za naravoslovje in matematiko doktoriral na temo populacijske dinamike repaljščice, majhnega ptiča pevca, ki ga najbolj ogroža kmetijstvo in v Sloveniji počasi izumira. Denac kot direktor (od 2011) vodi in usmerja dejavnosti profesionalnega dela društva DOPPS, ki deluje že od leta 1979 in ima danes 31 zaposlenih. Deluje na štirih lokacijah v Sloveniji, v Ljubljani, Mariboru, Kopru in Ormožu. Gre za strokovnjake, zlasti ornitologe in biologe, ki izvajajo naravovarstvene, izobraževalne in raziskovalne projekte. DOPPS deluje v javnem interesu ohranjanja narave, varstva okolja in na področju raziskovalne dejavnosti.

Prihodnost Levice

Levičarske stranke po Evropi, ki jim je po finančni krizi z nasprotovanjem varčevalnim ukrepom in privatizaciji uspelo nagovoriti nemalo volivcev, so v zadnjih letih skorajda povsem izgubile politično moč. Nemška Die Linke že leta životari v opoziciji, v Italiji v parlamentu ne boste našli levih strank, španski Podemos pa je na nedavnih regionalnih in lokalnih volitvah doživel hude izgube po vsej državi, celo v Madridu in Valencii, skupaj s socialdemokrati ga je na ravni države s precejšnjo prednostjo premagala konservativna Ljudska stranka. Španci se bodo konec julija odpravili na predčasne parlamentarne volitve, meritve javnega mnenja pa nakazujejo, da bi državi lahko zavladala desna koalicija – v katero bi bila vključena tudi skrajno desna stranka Vox, stranka, katere voditelj Santiago Abascal ne skriva naklonjenosti fašističnemu diktatorju Franciscu Francu. Obeti pred evropskimi volitvami, ki bodo potekale prihodnje leto junija, tako niso najboljši, evropskemu parlamentu grozi, da bi mu lahko zavladala koalicija konservativne ljudske stranke in skrajno desnih strank, ki so bile doslej vedno odrinjene na rob.

TV komentar / Najboljša oddaja

Kakšna zloba in beda morata biti v človeku, ki zaseda eno najpomembnejših funkcij v državi – namreč mesto direktorja ali urednika na RTV Slovenija –, da spremeni programsko shemo drugega programa TV Slovenija (urednik tega je Janši vedno vdani in za dobro pogodbo še bolj Rajko Gerič) in »uredi« živo prenašanje seje novega sveta RTV. A ne tako, da se snemanje začne, ko se seja začne, ampak že v trenutku, ko ljudje prihajajo v sobo, v živo snema, kako si slačijo oblačila, iščejo svoje mesto, kako se pogovarjajo, spoznavajo, pač ves neformalen del seje – vse z namenom, da jih že v izhodišču osramoti, jih prikaže kot neznalce, nevedneže, tepce, ki se ne znajo obnašati. Še več, na sejo vodstvo zavoda ni povabilo nikogar od odgovornih, tam ni bilo nikogar razen sekretarke sveta in nekega čudnega tipa, ki se ni predstavil nikomur, nato pa izustil, najprej seveda brez imena in priimka, da je pooblaščenec uprave, nato pa tudi, da je on Drago Zadergal. In spet ni povedal, kdo sploh je, da je namreč vršilec dolžnosti vodja pravne službe. Kakšna parada nesramnosti, poslati prav tega Draga Zadergala na sejo, namreč človeka, ki ga je Janez Janša poslal na RTV naravnost iz SDS, da je igral partijskega sekretarja.

Urad za preiskovanje političnih nasprotnikov

SDV je kratica za Službo državne varnosti, tajno policijo, ki je delovala v prejšnji politični ureditvi, totalitarnem socializmu. Imela je neomejene pristojnosti za tajno sledenje in zbiranje informacij o posameznikih, ki na splošno niso imeli nobene pravice izvedeti, ali in kako ter zakaj so bili pod budnim očesom »Velikega brata«. UPPD je kratica za urad za preprečevanje pranja denarja, ki ima prav tako skorajda neomejene pristojnosti za zbiranje (finančnih) informacij o ljudeh brez odredb sodišča. Tudi preiskovanci urada, podobno kot preiskovanci Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), nimajo tako rekoč nobenih možnosti izvedeti, ali, kako in zakaj so bili preiskovani. Bomo kdaj izvedeli, kaj so v uradu za preprečevanje pranja denarja počeli v času vlade Janeza Janše, ko so kar povprek preiskovali »politične sovražnike«? Bodo to lahko izvedeli vsaj preiskovanci?

»Ne kupuj drog na Metelkovi«

Metelkova je verjetno ena najbolj znanih posebnosti Ljubljane, je središče alternativne kulture, kjer delujejo različne organizacije, skupine umetnikov in klubi, ki na pomemben način plemenitijo ljubljanski mestni vrvež in nočno življenje. Del zadnjega je, zakaj bi se slepili, tudi predajanje nekaterim opojnim, prepovedanim substancam, ob čemer se Metelkova v zadnjih letih srečuje s povišano ulično preprodajo drog in s tem povezanim nasiljem. Uporabniki prostorov Metelkove zato zdaj pristojne kličejo k odgovornosti, naj tovrstne dejavnosti preprečijo, predvsem v smislu preventive, tiste, ki radi zahajajo na Metelkovo, pa z ozaveščanjem poskušajo seznaniti s problematiko.

Odpor proti militaristični psihozi

Dr. Mitjo Velikonjo, rednega profesorja kulturoloških študij in raziskovalca na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, popisana in porisana zunanjost zidov vselej zanima bolj kot sterilna belina notranjosti. Dejavno raziskuje ulično umetnost in grafite, ki jih vidi kot prepovedano resnico, ubesedeno na steni. »Grafitarji si vzamejo svobodo, ki jim je nihče ni dal,« pravi. Ugotovitve, pridobljene z dolgoletnim raziskovanjem političnih grafitov iz obdobja postsocialistične tranzicije, je zbral v monografiji Podobe nestrinjanja, ki je najprej v angleščini izšla pri sloviti založbi Routledge, lani pa je pri Mladinski knjigi dočakala tudi slovensko različico. Doslej je bila prevedena že v šest jezikov, nazadnje v ukrajinskega. Ja, neustavljivi akademiki za Karpati knjige vztrajno pišejo, prevajajo in tiskajo tudi, ko nanje padajo bombe. Še več: ob izidu prevoda so avtorja odeški kolegi iz priznane založbe Helvetica povabili na promocijsko in predavateljsko turnejo po treh ukrajinskih mestih in v minulih štirinajstih dneh jo je tudi dejansko izpeljal, kljub opozorilom, strahovom bližnjih in lastnim pomislekom, ki so se vrteli predvsem okoli tega, kot razmišlja, »ali je sploh prav, da v času, ko tamkajšnji ljudje krvavijo, predavam in da razpravljamo o novi knjigi«.

Ko začnejo janšisti pozivati k »svobodi«, planite v zaklon

Ko je Golobova vlada ukinila Janšev »protikomunistični« praznik, nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je začel Janša napovedovati državljansko vojno. Vsi so bili zgroženi. A to ni nič novega – sodobni populisti to stalno počnejo: napovedujejo državljansko vojno.

Slavoloki zmag in porazov

Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan je pred dobrim mesecem predlagal, da bi v središču Ljubljane, na samem Trgu republike, postavili spomenik osamosvojitvi. Njegov predlog je povzročil nepričakovan ali pač pričakovan vihar: eni so bili užaljeni, ker je to storil prav on – Kučan, drugi so se ustrašili za usodo Tršarjevega Spomenika revoluciji, ki že stoji na Trgu republike, tretji so govorili, da bi nas morala zanimati prihodnost in ne preteklost. Vsi so se motili. Kar je logično, postavitev spomenikov je politična odločitev, spomeniki vedno govorijo o prihodnosti, nikoli o preteklosti. Obujanje spominov namreč ohranja identiteto in določa prihodnost.