Urša Marn

  • Urša Marn

    30. 3. 2012  |  Mladina 13  |  Politika

    Dr. Bogomir Kovač: »Takšna vladna politika bo recesijo še poglobila«

    Varčevalni ukrepi so del zelo enostranske fiskalne konsolidacije, ki jih v okviru priprave na proračun pripravlja nova vlada. Gre za izrazito enostransko vodenje ekonomske politike, ki je zmes radikalnega razumevanja evropskih fiskalnih usmeritev in popolnega zasuka k ekonomiki ponudbe. Oboje tlakuje pot k ekonomski recesiji in zniževanju ravni socialne države. Razlog je preprost. Krčenje javnih izdatkov je že doslej povzročilo, da se je Slovenija znašla v tehnični recesiji in da načrtuje negativno gospodarsko rast. Takšna vladna politika bo v letošnjem letu recesijo poglobila, meje socialne države pa postavila še nižje. Vlada pa ni doslej še v nobenem primeru pokazala, kako namerava oživiti gospodarsko rast.

  • Urša Marn

    30. 3. 2012  |  Mladina 13  |  Politika

    Varčevalna ihta: Desant na zdrav razum

    »Ne mine dan, ko nam politiki ne bi govorili, da je treba nemudoma porezati javno porabo, ker bomo sicer postali Grčija. Grška izkušnja pa dejansko kaže naslednje: javnofinančni primanjkljaj v dobrih časih te lahko spravi v težave, prizadevanje za njegovo eliminacijo, ko si že v težavah, pa je recept za depresijo,« opozarja ameriški ekonomist in kolumnist New York Timesa Paul Krugman. Zaradi pretirane varčevalne mrzlice Evropa drvi v še globljo recesijo, morda celo depresijo. Tudi Slovenija. Sploh če bo vlada Janeza Janše navkljub svarilom ekonomistov sprejela sveženj več kot štiridesetih napovedanih varčevalnih ukrepov, tudi 15-odstotno znižanje plač zaposlenim v javnem sektorju.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    23. 3. 2012  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Dr. Tine Stanovnik: "Vse dozdajšnje poteze Janševe vlade kažejo na željo po ’vojaški’ podreditvi države."

    Dr. Tine Stanovnik je profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in sodelavec Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kot raziskovalec družbene neenakosti in sistemov socialne varnosti proučuje socialni položaj v Sloveniji in kritično ocenjuje prve ekonomske poteze nove vlade, zlasti zamisel, da je do uravnoteženega proračuna mogoče priti z zniževanjem davkov. Takšen pristop je zastarel in naiven, trdi Stanovnik.

  • Urša Marn

    23. 3. 2012  |  Mladina 12  |  Družba

    Saj ni res, pa je

    V Evropi je že 147 bank humanega mleka, v Sloveniji pa za zdaj ne deluje niti ena. In to čeprav je podjetje Spar Slovenija ljubljanski porodnišnici že pred dobrim letom podarilo kar 25 tisoč evrov vreden stroj za pasterizacijo materinega mleka, pred tem pa 12 tisoč evrov vreden stroj za analizo materinega mleka; oba stroja skupaj omogočata zagon prve banke humanega mleka pri nas. Težava je v pomanjkanju denarja. V prostoru, predvidenem za mlečno banko, bi morali prenoviti električno in vodovodno napeljavo. Za to prenovo bi potrebovali nekaj tisoč evrov, a jih ljubljanska porodnišnica nima.

  • Urša Marn

    23. 3. 2012  |  Mladina 12  |  Ekonomija

    Stanovanjska politika: Dunaj - naša slaba vest

    Slovenija je država z izrazito velikim deležem lastniško zasedenih stanovanj, kar vpliva na to, da nam primanjkuje socialnih in drugih stanovanj za posebne skupine prebivalstva. Preobrata na tem področju tudi z novo vlado ne moremo pričakovati, saj je glavni svetovalec finančnega ministra Janeza Šušteršiča za stanovanjsko politiko Tomaž Štih vnet zagovornik spodbujanja lastništva. Po njegovem prepričanju je naloga vlade ustvarjati take razmere, da si gospodinjstvo z dvema povprečnima plačama stanovanje lahko kupi, ne pa da ga dobi od države v dar oz. da mu država subvencionira najemnino.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    16. 3. 2012  |  Mladina 11  |  Ekonomija

    Dr. Janez Prašnikar: »Reševanje kreditnega krča bi morala biti prednostna naloga vlade.«

    Kriza je močno prizadela slovensko gospodarstvo. Na eni strani je zaradi njegove izvozne usmerjenosti in padca zunanjega povpraševanja močno upadel denarni tok podjetij. Naše analize kažejo, da je v letih 2008–2009 v povprečju upadel za okoli 30 do 40 odstotkov na enoto bilančne vsote in to ne glede na velikostni razred podjetij in ne glede na to, ali podjetja delujejo v industriji ali v storitvah. Na drugi strani je podjetja prizadel učinek povečane finančne zadolženosti v obdobju pred krizo. Finančna zadolženost se je v obdobju 2004–2009 v industrijskem sektorju gospodarstva za povprečno podjetje povečala od 22 do 31 odstotkov bilančne vsote. Oba učinka delujeta hkrati. Zato so pričakovanja, da bo razdolževanje podjetij v takih razmerah potekalo hitro in bodo podjetja povrnila najprej pretekle kredite, da bi si pridobila zaupanje za nove, nesmiselna. Podjetja in banke so zaklenjeni pri iskanju ustreznih rešitev. V takih razmerah se velja osredotočiti na iskanje izvoznih poslov »na meji«, ki bi jih morale banke v primerih, da bi bili ekonomsko upravičeni, tudi podpreti. Tako bi si povečale možnosti, da bi jim podjetja v doglednem času odplačala kredite. Hkrati pa bi bil to za banke posel, ki bi jim izboljšal uspešnost poslovanja.

  • Urša Marn

    16. 3. 2012  |  Mladina 11  |  Ekonomija

    Čas stiskanja

    Kreditni krč ni slovenska posebnost. Z njim so se ali se še soočajo tudi v mnogih drugih evropskih državah. Težava je, da je stanje pri nas vse slabše in da nič ne kaže na izboljšanje. »Za vse evropske države velja, da je v letih pred krizo prišlo do zelo velikega obsega kreditiranja. V Sloveniji smo na vrhuncu imeli kar 30-odstotno nominalno rast kreditiranja, kar je ogromno glede na to, da je BDP rasel po največ šestodstotni stopnji.

  • Urša Marn

    9. 3. 2012  |  Mladina 10  |  Ekonomija

    Manjše zlo

    Ni dvoma: tako kot druge evropske vlade mora tudi slovenska zakrpati proračunsko luknjo. To lahko stori bolj ali manj boleče. Lahko histerično varčuje in grozi z množičnim odpuščanjem v javnem sektorju, takšno pot nam za zdaj napoveduje vlada Janeza Janše. Lahko pa premišljeno varčuje, hkrati pa poveča proračunske prilive. Ob negativni gospodarski rasti so višji davki edina pot do višjih prilivov. Tu pa je najoptimalnejša rešitev dvig davka na dodano vrednost. Za tak korak se je v času krize odločilo kar nekaj evropskih držav. Seveda ne brez razloga. V to jih silita drago financiranje dolgov in potreba po hitrem uravnoteženju proračunov.

  • Urša Marn

    9. 3. 2012  |  Mladina 10  |  Družba

    Čateški dvor: Barbarska rušitev

    Odnos Slovencev do grajene kulturne dediščine je naravnost barbarski. Najnovejši primer takšnega odnosa je porušitev Čateškega dvora. Ta sicer nekoliko dotrajani dvorec iz 17. stoletja, ki ga je odlikoval predvsem dobro ohranjen zgodnjebaročen leseni rezljani strop, je konec februarja porušil Dars. V Darsu so se sklicevali na veljavno gradbeno dovoljenje in na sklep ministrstva za kulturo, po katerem jim za odstranitev Čateškega dvora ni bilo treba pridobili kulturnovarstvenega soglasja.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Politika

    Dr. Marjan Senjur: »Ne se igrati z javnim sektorjem. Z njim stojimo ali pademo, rastemo ali zaostanemo.«

    Grčija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo v evroobmočju. Za take države je prevladujoči menjalni tečaj evra previsok in država je zato izvozno nekonkurenčna. Kopiči se plačilno-bilančni primanjkljaj. Po drugi strani je v evru prevladujoča obrestna mera za tako država prenizka. Zato nastane tendenca zadolževanja in zmanjšanega varčevanja. Evroobmočje je makroekonomsko gledano za take države, kot je Grčija, nestabilno okolje, ki jo povrh tega dela nekonkurenčno. Tudi Slovenija je majhna država s podpovprečnim dohodkom na osebo in je zato potencialno izpostavljena istim nevarnostim: nestabilnosti in nekonkurenčnosti. Po drugi strani pa je evro za Nemčijo, kot veliko in nadpovprečno razvito državo, idealno makroekonomsko okolje. Ta nesimetričnost je temeljni problem evroobmočja. Grčija ni v težavah samo zaradi svojih subjektivnih slabosti. Njene težave so tudi objektivno pogojene. Podobno velja za Slovenijo: kriza je objektivno dejstvo, naša stvar pa je, da se bomo z njo soočili, vsaj tako dobro kot druge države. V krizi se običajno sprejemajo nujni ukrepi, in to pod pritiskom časa in velike negotovosti. Zato ni smiselno kritizirati fiskalne politike v letih 2009 in 2010. Pahorjeva vlada je naredila, kar je morala in kar je mogla. Drugače ni šlo. Ne smemo pozabiti, da je imela Slovenija negativno gospodarsko rast samo eno leto, to je leta 2009. To ni neuspeh, nekatere države so imele negativne stopnje rasti več let. Sedanja vlada ima v letošnjem in v prihodnjem letu že več izbire, predvsem zato, ker že imamo nekaj izkušenj s krizo. Upam, da bo izbrala pravilne rešitve. Pri tem naj bo pozorna, da ne bo poglobila in podaljšala sedanje krize. To je namreč realna možnost, če bodo delovali tako, kot so govorili še nedavno.

  • Urša Marn

    2. 3. 2012  |  Mladina 9  |  Politika

    Janševa terapija s šokom

    »Glavne žrtve krize so tisti, ki za njo niso bili krivi. To so delavci, upokojenci in mladi ljudje. Krize niso povzročile plače ali socialni transferji,« pravi sindikalist Dušan Semolič. Politika strogega varčevanja, ki jo zagovarjajo predsedniki vlad držav članic EU kot edini možni izhod iz krize, ne deluje in ne prispeva k oživitvi gospodarstva, trdi prvi sindikalist. In v tem mnenju ni osamljen. Vse več ekonomistov opozarja, da je čas za drugačen pristop k reševanju krize. »Oživljanje gospodarstva je trenutno edini ključ za fiskalno razbremenitev države. Kajti sicer bomo prišli v začaran krog, ko bo pretirano varčevanje še pospešilo zniževanje gospodarske rasti,« trdi ekonomist dr. Bogomir Kovač.

  • Urša Marn  |  foto: Iztok Lemajić

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Družba

    V koraku s časom

    WirtschaftsBlatt je vodilni av–strijski časopis za ekonomijo, finance in finančne trge. Zaradi funkcionalnih zahtev in želje po novem duhu se je naročnik odločil za temeljito prenovo najetih prostorov uredništva v starejšem objektu, nekdanji predilnici v središču Dunaja. Za projekt bi lahko izbral katerega izmed številnih avstrijskih arhitekturnih birojev, a se je prav namenoma odločil za slovenski studio IDFL.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Peterlin

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Politika

    Populizem

    Janez Šušteršič, Rado Pezdir, Tomaž Štih. Kaj imajo skupnega? Kot člani Liste Virant bodo obarvali ekonomsko politiko prihodnje vlade. Ti verniki prostega trga, kot jih je poimenoval bloger Jure Mesarič, nameravajo Slovenijo iz krize reševati z neoliberalno ideologijo, ki je to globalno krizo tudi zakuhala.

  • Urša Marn

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    Mojmir Mrak: »Če bi bil bankrot nadzorovan, bi bile negativne posledice za evroobmočje sicer hude, a ne uničujoče«

    Ekonomist prof. dr. Mojmir Mrak o pravih rešitvah za prezadolženo Grčijo

  • Urša Marn

    24. 2. 2012  |  Mladina 8  |  Ekonomija

    Umiranje na obroke

    Evropska unija bi morala odkrito priznati, da je Grčija že bankrotirana država, in to kljub temu, da so ji evropski finančni ministri odobrili drugi sveženj finančne pomoči. Kar Grčija krvavo potrebuje, je stoodstotni odpis dolgov. Brez tega se ne more postaviti na noge. Ni torej dovolj, da ji zasebni upniki odpišejo le dobro polovico nominalne vrednosti dolga, kar je del novega dogovora. Drugi sveženj finančne pomoči bo bolj koristil grškim upnikom kot pa grški državi, z njim so nagradili finančne špekulante za njihove skrajno tvegane posle, namesto da bi se iz brezna reševala grška ekonomija, opozarjajo analitiki.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Ekonomija

    Ne prav obetaven začetek

    V Sloveniji se že vsaj deset let govori o nepremičninskem davku, vendar si ga doslej ni upala uvesti še nobena vlada. Še najdlje je prišla Pahorjeva. Pripravila je osnutek zakona, ki pa je bil tako slab, da ga je zaradi ostrih kritik strokovne javnosti pospravila v predal. Bo Janševa vlada ravnala drugače? Malo verjetno. »Nisem navdušen nad uvajanjem tega davka … Nikakor tega ne vidim kot prioritetno nalogo … Mislim, da je to nekaj, kar bo vsekakor počakalo na drugi del mandata,« je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za finance in monetarno politiko dejal novi finančni minister Janez Šušteršič. Na prvi pogled odlična novica. Kdo pri zdravi pameti bi namreč spodbujal vlado k uvedbi še enega davka?

  • Urša Marn

    17. 2. 2012  |  Mladina 7  |  Svet

    So Grki res leni?

    Grčija je tik pred tem, da tudi uradno razglasi bankrot. Neutrudno zategovanje pasu ne prinaša učinkov. Javni dolg dosega kar 165 odstotkov BDP-ja in še narašča. Pri tem so največja težava stroški financiranja. Lani so bili proračunski odhodki Grčije zaradi stroškov plačanih obresti kar za 38 odstotkov večji od prihodkov. Tako ogromnega dolga ni mogoče v celoti odplačati, še najmanj pa tako hitro, kot to od Grčije pričakuje EU. Poleg tega je grško gospodarstvo klinično mrtvo, Grki pa na ulicah, kjer prelivajo kri zaradi dodatnih varčevalnih ukrepov, ki jih je vlada sprejela na zahtevo t. i. trojke, torej EU, Evropske centralne banke in Mednarodnega denarnega sklada, v zameno za pridobitev dodatne finančne pomoči.

  • Urša Marn  |  foto: Tjaša Zajc

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Ekonomija

    Boj za preživetje

    Nobenega dvoma ni, da bo minister za finance v prihodnjih štirih letih ključni človek v vladi. Predvsem od njegovih odločitev bo odvisna usoda slovenskih javnih financ. Zaradi napačnih potez lahko država v skrajnem primeru tudi bankrotira, vsekakor pa tvega, da se zadolžuje in odplačuje že najeta posojila po višji ceni od te, ki jo plačuje danes, že ta pa je visoka. Zaradi padca bonitete se je namreč v zadnjem letu tako Sloveniji kot tudi slovenskim bankam občutno podražilo zadolževanje.

  • Urša Marn

    10. 2. 2012  |  Mladina 6  |  Družba

    Obrezovanje fantkov kaznivo dejanje?

    Slovenska ustava staršem priznava pravico, da v skladu s svojim prepričanjem zagotavljajo otrokom versko in moralno vzgojo. Toda, pravijo v uradu varuha človekovih pravic, usmerjanje glede verske vzgoje ne vključuje tudi pravice staršev, da se zgolj zaradi verskega prepričanja odločijo za poseg v otrokovo telo. Po mnenju varuha pomeni obrezovanje fantkov iz razlogov, ki niso medicinski, kršitev otrokovih pravic.

  • Urša Marn

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Politika

    Prednosti in slabosti

    1. Sistem zagotavlja dokumentiranje vplačanih prispevkov in določitev premoženja, ki je podlaga za odmero pravic.

  • Borut Krajnc

    3. 2. 2012  |  Mladina 5  |  Politika

    Virtualna resničnost

    Nekaj tednov pred padcem pokojninske reforme na referendumu je tedaj še opozicijska SDS predlagala alternativo: uvedbo sistema navideznih osebnih pokojninskih računov po zgledu Švedske. Sistem naj bi bil preglednejši, pravičnejši, politično nevtralen, poleg tega pa naj bi zagotavljal dolgoročno finančno stabilnost. V mesecih, ki so sledili, se je na ta predlog pozabilo. Zdel se je pokopan. Toda ali je res? In kaj bi pomenilo, če bi se vlada Janeza Janše odločila zanj?

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    27. 1. 2012  |  Mladina 4  |  Ekonomija

    Zlato tele

    Zadnji modni trend v Evropi je samoomejevanje. Slovenija mu sledi, nekritično sprejema vse, kar prihaja iz Bruslja. Tudi politiko strogega varčevanja kot edini pravi odgovor na krizo evra, četudi lahko pomeni zadušitev uborne rasti. Je bolj »papeška od papeža«. Tako imenovano zlato fiskalno pravilo, zgornjo mejo zadolženosti države, namerava kar s konkretno številko zapisati v ustavo. S tem naj bi nervoznim finančnim trgom dali signal, da si prizadevamo za ureditev javnih financ, hkrati pa naj bi preprečili referendume s škodljivimi javnofinančnimi posledicami, kot je bil tisti o pokojninski reformi. Vlada, ki bi zlato pravilo kršila, bi morala takoj odstopiti, saj bi bila prekoračitev višine javnega dolga protiustavna, državni zbor pa bi za premaknitev te meje moral dobiti dvotretjinsko večino. To naj bi bilo v duhu nastajajočega evropskega fiskalnega pakta in trend v državah, ki so nam zgled. Pa je res?

  • Urša Marn

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Marko Mršnik: »Ukrepi niso dovolj učinkoviti.«

    Kot analitik pokriva Francijo, Belgijo, Španijo, Grčijo, Bolgarijo, Andoro in Albanijo. Standard & Poor’s je ena od treh najvplivnejših bonitetnih agencij in tista, ki je pred dnevi znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, tudi Sloveniji.

  • Urša Marn  |  foto: Borut Krajnc

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Prosti pad

    Od volitev je že dober mesec dni, Slovenija pa je še vedno brez polnomočne vlade in od 1. januarja tudi z blokiranim državnim proračunom. Finančni minister Franc Križanič to razume kot nekaj dobrega, češ, se vsaj manj porabi, a blokiran državni proračun pomeni izredno stanje. Medtem ko gre vsa Evropa v spremembe, se pri nas ne zgodi nič. Pri čemer ne gre samo za stabilizacijo javnih financ, pomembne so tudi reforme za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti in ukrepi za dvig potencialne gospodarske rasti, pa tudi odprava težav v bančnem sektorju. Če na teh področjih vse stoji, država pride na slab glas, kar nikoli ne mine brez posledic. Če ne bomo sami uredili javnih financ, lahko še letos dobimo zunanjega upravitelja.

  • Urša Marn

    20. 1. 2012  |  Mladina 3  |  Ekonomija

    Črpanje evropskih sredstev: 407 milijonov evrov plusa

    Slovenija je lani občutno izboljšala črpanje evropskih sredstev, tako da zdaj glede tega sodi v zgornjo tretjino držav. Če upoštevamo samo kohezijsko politiko, smo po uspešnosti črpanja na petem mestu, prehitevajo nas le Estonija, Portugalska, Poljska in Češka. Lani smo iz evropskega proračuna prejeli dobrih 812 milijonov evrov, od tega že po tradiciji največ iz naslova skupne kmetijske in ribiške politike ali, še natančneje, iz programa za razvoj podeželja. Glede na to, da je bilo v rebalansu proračuna predvideno, da bomo lani načrpali 854,2 milijona evrov, to pomeni, da je bilo dejansko realiziranih kar 95,08 odstotka sredstev.

  • Borut Peterlin

    13. 1. 2012  |  Mladina 2  |  Ekonomija

    Ne sanjajte, varčujte!

    Je res smiselno na vso moč zategovati pas, če zaradi tega tone gospodarstvo? Poglejmo Grčijo. Tam že skoraj dve leti intenzivno varčujejo, pa še niso niti približno blizu odrešitvi. Grško gospodarstvo je klinično mrtvo. Je varčevanje torej res pravi odgovor? Morda ni, toda kaj je alternativa? Naj država sredstva za zagon rasti dobi z dodatnim zadolževanjem in si s tem še poveča hitro rastoči javni dolg?

  • Urša Marn

    13. 1. 2012  |  Mladina 2  |  Politika

    Socialna pomoč po novem

    Z novim letom je uveljavljanje socialnih transferjev občutno spremenjeno, da bi se preprečile zlorabe in bi do pomoči države prišli samo tisti, ki so do nje resnično upravičeni.

  • Urša Marn

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Družba

    Preventiva je cenejša kot zdravljenje

    Slovenija sodi med države z najvišjo obolevnostjo za klopnim meningoencefalitisom (KME), hkrati pa z izjemno nizko stopnjo precepljenosti. Bolnikov je od 200 do 300 na leto, kar je bistveno več kot v sosednji Avstriji. Raziskava na reprezentativnem vzorcu slovenskega prebivalstva je leta 2007 razkrila, da je bilo samo 12,4 odstotka oseb, starih 15 let in več, že kdaj cepljenih proti KME. To je skrb zbujajoče, saj je KME smrtno nevarna virusna bolezen možganskih ovojnic in osrednjega živčevja.

  • Urša Marn

    6. 1. 2012  |  Mladina 1  |  Politika

    Skrivanje podatkov o lastnikih nepremičnin: Pretirana paranoja

    Zoran Janković je lastnik polovice hiše v Ljubljani, hiše v Grosupljem in solastnik zemljišča pri hiši v Ljubljani, ocenjena vrednost njegovih nepremičnin pa znaša dobrih 754 tisoč evrov. Janez Janša je lastnik polovice stanovanja v Ljubljani, hiše v Šentilju pri Velenju in počitniške hiše v Bovcu, kar je skupaj ocenjeno na dobrih 400 tisoč evrov. Gregor Virant pa je lastnik hiše v Dobu pri Domžalah, ocenjene na dobrih 290 tisoč evrov.

  • Urša Marn

    28. 12. 2011  |  Mladina 51  |  Politika

    Leto izgubljenih priložnosti

    Borut Pahor je nečimrn politik. To značajsko slabost bi mu zlahka odpustili, če bi bil res tako dober, kot misli, da je. Za njim, njegovim semaforjem in njegovo razglašeno vladno ekipo je ostalo razdejanje.