Grega Repovž

Grega Repovž

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    21. 11. 2014  |  Mladina 47  |  Uvodnik

    Nacionalni interes

    Čeprav bo trajalo še nekaj časa, je vprašanje, kdo v resnici vodi milijarde evrov, ki jih formalno upravlja država, začelo prodirati tudi v širšo javnost. Danes se rado ponavlja, kako se nam polletno brezvladje nikjer ne pozna. In dejansko se nam na prvi pogled ne: za to obdobje prihajajo na dan najobetavnejši rezultati v zadnjih šestih letih, Slovenija posluje dobro in uspešno. A hkrati ni nihče res upravljal države in moč neformalnih skupin se je izredno povečala. Mar ni neverjetno, s kakšno aroganco še naprej potekajo vsi postopki privatizacije in poplačevanja slabih posojil, vlada pa le prikimava? Ko vlada na prejšnji seji ni sprejela poročila družbe za upravljanje terjatev bank, je ta agresivno javno protestirala proti njenemu ravnanju. Javno proti ustanovitelju. V nobeni resni državi tega ne bi dopuščali.

  • Grega Repovž

    14. 11. 2014  |  Mladina 46  |  Politika

    Med prijatelji

    Vlada je na predlog premiera Mira Cerarja 22. oktobra zamenjala direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Staneta Štembergerja. Na predlog predsednika vlade je za novega direktorja Sove imenovala Andreja Očka. Danes ni več nobenega dvoma, da Očko ne izpolnjuje pogojev za imenovanje.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 11. 2014  |  Mladina 46  |  Uvodnik

    Nekaj je narobe

    Novinar Dnevnika Primož Cirman je ta torek objavil intervju s Christianom Böhlerjem, nekdanjim kriminalistom in vodjo forenzikov v Hypo Alpe Adria Bank. Gre za eno najhujših korupcijskih afer v sodobni evropski zgodovini. Za kakšne razsežnosti gre, nam pove podatek, da je zaradi pokrivanja dolgov te banke avstrijski javni dolg v tem letu narasel s predvidenih 79,2 odstotka na 86,5 odstotka BDP-ja in bo tako celo višji od slovenskega. Zgodba je sicer v poduk tistim, ki širijo mite o moralnih pomanjkljivostih Slovencev: ne, nič bolj ne krademo, ne, nič bolj pokvarjeni nismo, vse je znotraj evropske povprečnosti.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    7. 11. 2014  |  Mladina 45  |  Uvodnik

    Lopov priprt?

    Mladinina poslovna skrivnost je, da so se številke revije, na katerih naslovnice smo dali afero Teš6, slabo prodajale. Zelo verjetno se je drugim medijem dogajalo podobno. Če bi torej upoštevali le poslovno logiko, te teme ne bi dajali na naslovnico. Ker gre ta tema vsem na živce. Danes policija razkriva in preseneča s podatki, ki so bili v Mladini in drugih medijih že malodane vsi popisani. Pa ne letos, lani, ampak že v času vlade Boruta Pahorja, pa nato tudi v času vlad Janeza Janše in Alenke Bratušek. Javnost se je te teme ves čas zavedala, a jo je tudi odrivala.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    30. 10. 2014  |  Mladina 44  |  Uvodnik

    Skrivnostni uradnik

    Evropski pravni red je z evropskimi uredbami narejen sistem maksimumov in minimumov. Določa prostor, znotraj katerega morajo biti urejena posamezna področja. Kaj to pomeni? Da ima vsaka država možnost, da izbere strožja določila ali pa bolj mila, vendar znotraj razpona, določenega v uredbah, pri čemer pač sledi nacionalnim značilnostim. A na koncu to pomeni, da imajo lahko na primer francoski gostinci na podlagi iste uredbe hrano zloženo na prodajnih pultih, v dosegu otipavanja in ovohavanja gostov, v Sloveniji pa mora biti po standardih HACCP vse za steklom, pod steklenimi pokrovi in zapakirano. Na podlagi istih standardov imajo lahko gostinci v Franciji skupno stranišče za oba spola, v Sloveniji pa so standardi neprimerno strožji, saj ta francoska sproščenost in lahkotnost ne prideta v poštev – ker nista v skladu z evropskimi standardi. Seveda sta.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    24. 10. 2014  |  Mladina 43  |  Uvodnik

    Tiho

    Novice iz Bruslja, Berlina in Pariza so jasne: med temi tremi mesti poteka usklajevanje o tem, koliko in kako bodo evropski birokrati pogledali skozi prste Franciji in njenemu proračunu. Tako kot nam tudi Francozom ne uspeva izpolniti zahtev, ne glede primanjkljaja, ne glede višine dolga. Seveda uradno vsi zatrjujejo: za vse države veljajo enaka pravila. Ali kot je dejala nemška kanclerka Angela Merkel: »Vse države članice morajo spoštovati strožja določila pakta o stabilnosti in rasti.« Ni pa dodala, kar že ve: da ga morajo nekatere bolj, druge pa manj. Tako ima na primer Francija že danes zagotovilo Berlina, da četudi bo sprožen postopek zoper Pariz, bo Nemčija preprečila odreditev denarne kazni. A to ni vse: jasno že govorijo o tem, da bo med komisijo in Francijo sklenjen poseben sporazum. V Berlinu so veseli, ker je ta ideja Angele Merkel končno dobila svoje mesto.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    17. 10. 2014  |  Mladina 42  |  Uvodnik

    Winxica iz Bruslja

    Kot lahko razumemo namige iz Bruslja, bo prihodnji teden ne glede na zaslišanje – razen če bi bilo to res res polomija – parlamentarna večina potrdila novo slovensko kandidatko Violeto Bulc. To je dobro, v tem trenutku je za Slovenijo kot državo pomembno, da izgine iz novic. In iz satiričnih rubrik.

  • Grega Repovž

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Politika

    Politični analfabeti

    Pretekli teden je v uredništvo Mladine poklical bruseljski dopisnik srednje velikega nemškega časopisa in spraševal o Alenki Bratušek. Dve vprašanji sta ga zanimali. Kakšna je ta prireditev, ki jo organizira komunistična stranka in na kateri prepevajo komunistične pesmi? V katero korupcijsko afero je bila vpletena Alenka Bratušek in koliko podkupnine je prejela?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    10. 10. 2014  |  Mladina 41  |  Uvodnik

    Legalizacija

    Države se odločajo za različne legalizacije.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    3. 10. 2014  |  Mladina 40  |  Uvodnik

    Zadnji partijec

    Kako nesmiselna je postala protikomunistična gonja, ki jo še danes po Sloveniji izvaja SDS, pove tale podatek: v državnem zboru je samo še ena stranka, katere predsednik je bil član Komunistične partije Slovenije. In to je prav SDS – Janez Janša je poslednji komunist med predsedniki parlamentarnih strank. Pa vendar si prav ta Janša in njegova stranka drzneta vse druge zmerjati s komunisti. Absurdno?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 9. 2014  |  Mladina 39  |  Uvodnik

    Zagreb

    Na Hrvaško smo še pred desetimi leti gledali kot na območje, kamor se bo Slovenija gospodarsko širila. Mercator je na primer vlagal in poskušal zasesti čim večji del trga, tam so delovali slovenski investitorji. Slovenske družbe so se vse širile podobno: najprej Hrvaška, potem Bosna in Hercegovina in potem naprej po državah bivše Jugoslavije. V načrtih večine podjetij je bila predvidena širitev naprej na Hrvaško in potem naprej.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    19. 9. 2014  |  Mladina 38  |  Uvodnik

    Kdo gleda med rjuhe?

    Dr. Mladen Dolar ima v knjigi Strel sredi koncerta zabavno, a izjemno besedilo Umetnost neizrečenega. Seveda je že naslov tega besedila tako močan in poveden, da bi si ga lahko vsaka javna oseba ali kdo drug, ki želi nastopati v javnem prostoru, z velikimi črkami napisal na bel kartonček, tega prepognil in ga imel ves čas na delovni mizi: Ne pozabi na umetnost neizrečenega! Koliko priložnosti biti tiho bi ostalo nezamujenih.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    12. 9. 2014  |  Mladina 37  |  Uvodnik

    Konec privida

    Pogajanja za sestavo vlade so brez dvoma naporna za vsakega mandatarja. Usklajevanja, pogajanja, kandidati, ki se zdijo dobri, pa se izkaže, da imajo kakšen madež, ki bi jih odnesel s funkcije še pred imenovanjem, pa koalicijski partner Karl Erjavec, ta stalnica vsake vlade po letu 2000 … A vseeno je to čas pričakovanja – češ, samo pogajanja zvozimo, potem pa bomo lahko začeli delati.

  • Grega Repovž

    5. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Politika

    Gospa komisarka

    Da namerava Alenka Bratušek kandidirati na komisarsko mesto, ki pripada Sloveniji v kolegiju predsednika evropske komisije, je prišlo v javnost še pred parlamentarnimi volitvami 13. julija letos. To namero naj bi razkril njen bližnji svetovalec Jernej Pavlič, tisti fant, ki običajno nosi njeno aktovko in hodi meter za njo. O možnosti, da bo odšel z njo v Bruselj, če jim na volitvah ne uspe – in takrat je bilo že jasno, da je njena stranka na parlamentarnem robu –, se je začel hvaliti po političnih hodnikih. Da je razprava o tem, kdo bo slovenski komisar, izpadla neumno in banalno, Slovenija pa nezrela, lahko danes torej Bratuškova pripiše kar sebi in svojemu »dvoru«. Lahko bi bila komisarka s podporo politike in javnosti, tako pa bo v Bruselj odšla z grdim madežem, slovenska politika pa bo spet padla v očeh lastne javnosti.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    6. 9. 2014  |  Mladina 36  |  Uvodnik

    Demokracija, pravi Stiglitz

    Ekonomist in Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz v svojem zadnjem besedilu z naslovom »Demokracija v 21. stoletju« poskuša obrniti ost kritike današnjega sveta. Kot kaže že naslov, ki je parafraza naslova Pikettyjeve knjige »Kapital v 21. stoletju«, iz nje namreč to besedilo tudi izhaja, Stiglitz tokrat prst usmerja naravnost v demokracijo. V sodobni kritiki sveta je ves čas poudarek na tem, da je naš temeljni problem današnji kapitalizem, ki ga v razvitem svetu opazujemo skozi padajoče plače, povečevanje neenakosti kljub rasti bogastva. A kaj, če kapitalizem sam po sebi ni naš glavni problem, temveč se moramo posvetiti demokraciji, ker je ta tista, ki je danes postala izvor vse večje neenakosti, prikrojenosti sistema kapitalu in izrojene politike?

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 9. 2014  |  Mladina 35  |  Uvodnik

    Čas za kriminaliste?

    Obljuba o prodaji 15 podjetij, ki naj bi jo dala slovenska vlada evropski komisiji, da ta v Slovenijo ni poslala tako imenovane trojke, se kaže v vse bolj nenavadni luči. Je bila to res potrebna obljuba ali so bila pogajanja z evropsko komisijo le zlorabljena, da so se lahko začeli postopki prodaje podjetij, od katere bodo imeli jasno korist posamezniki in družbe, ki so njihovi manjšinski lastniki in ki jim je ravnanje države s premoženjem doslej preprečevalo, da bi v preteklih privatizacijskih postopkih pridobljene deleže spremenili v denar? Neuradni viri iz Bruslja in z ministrstva za finance potrjujejo, da evropski birokrati niso imeli nobenega vpliva na to, katera podjetja so bila uvrščena na seznam odprodaje. Seznam je prišel iz rok finančnega ministra Uroša Čuferja in premierke Alenke Bratušek.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    22. 8. 2014  |  Mladina 34  |  Uvodnik

    Javni interes proti osebnemu

    Medtem ko kandidat za mandatarja za sestavo vlade Miro Cerar usklajuje sestavo koalicije in vlade, tiho potekajo postopki za čim hitrejši zaključek privatizacije Telekoma in Letališča Ljubljana. Vsi pristojni postopke vodijo ne glede na to, da je bodoči premier dal jasen znak, da ne namerava slediti začrtani zamisli o privatizaciji in odprodaji. V javnosti se, ko gre za odnos med bodočim premierom in odhajajočo premierko Alenko Bratušek, poudarja predvsem predlog vlade, da Alenka Bratušek postane evropska komisarka, toda pri privatizaciji omenjenih družb gre za neprimerno resnejše zadeve, lahko jih označimo celo z besedo sumljive. Ne trdimo, da gre za nezakonitosti, gre pa za očiten osebni interes.

  • Grega Repovž

    14. 8. 2014  |  Mladina 33  |  Politika

    Vrnimo si državo

    Prvega januarja 1995 je Republika Avstrija postala enakopravna članica Evropske unije. V integracijo je vstopila devet let pred Slovenijo, ko se je globalizacijski vrtinec šele začel vrteti. V območje odprtega trga so Avstrijci vstopili pripravljeni: ključne trge in podjetja so zaščitili pred morebiti premočno zunanjo konkurenco in pred prevzemi. Finance, surovine, infrastruktura, komunikacije, kmetijstvo – to je bil osnovni seznam nacionalnih interesov. Avstrijci so ohranili nadzor nad lastništvom podjetij. Seveda so jim tisti, ki so hoteli osvojiti avstrijski trg, očitali, da je to nazadnjaško. A Avstrijci se niso dali. Vedeli so, da lahko kot mala država hitro postanejo ekonomsko in takoj zatem politično odvisni zlasti od Nemčije, če popustijo. Danes Avstriji nihče ne očita, da je neevropska, nazadnjaška, da ne spoštuje pravil prostega trga, pa da bi morala več privatizirati. Je ena najuspešnejših evropskih držav.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    15. 8. 2014  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Državni amaterizem

    Koliko slovenskih glasbenikov lahko dejansko živi le od svojih nastopov in predvajanj? Koliko slovenskih pisateljev živi le od avtorskih pravic in morda nastopov? Koliko slovenskih pesnikov? Koliko slovenskih modnih oblikovalcev lahko preživi le z oblikovanjem oblačil? Koliko slikarjev v Sloveniji živi le od prodaje svojih del?

  • Grega Repovž

    8. 8. 2014  |  Mladina 32  |  Politika

    Nespodobno sporočilo

    Predsednik republike Borut Pahor je v petek, 1. avgusta, z besedami, da je naloga politike, da vsem »našim ljudem da upanje za prihodnost«, končal poslanico novemu državnemu zboru. »Ta možnost obstaja, izkoristimo jo. Pri tem vam želim vso srečo. Hvala.« Ko je zapuščal veliko dvorano državnega zbora, se je odločil za gesto: stisk roke poslancem. Ker je šlo za gesto, pač tistim, ki so mu bili fizično blizu, v prvi vrsti. Stiski so bili kratki, a dolgi ravno dovolj, da so bili prepričljivi. Roko je stisnil Miru Cerarju. Pa Evi Irgl. Pa Branku Grimsu. Nato se je napotil proti izhodu po rahlo vzpenjajočem se stopnišču med vrstami, spet stiskajoč roke. Enaindvajseti poslanec, ki mu je zaželel uspešno delo, je bil Janez Janša. Stisk je bil kratek, najkrajši. Potem je v roko segel samo še enemu poslancu, višje ni bilo nobenega več. In dvorano zapustil.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 8. 2014  |  Mladina 32  |  Uvodnik

    Čistka

    Štiri tedne pred volitvami so socialdemokrati objavili novico, da je njihov predsednik Dejan Židan ustanovil nekakšen svet, v katerega je povabil staroste svoje stranke. V njem naj bi sedeli Borut Pahor, Ciril Ribičič, Milan Kučan, Miran Potrč in Janez Kocijančič. A novico in tudi zamisel, kot se zdi, je zelo hitro odneslo iz javnosti in stranke; takoj po objavi se je začelo veliko zgražanje, zakaj Židan v politiko (nazaj) vleče te »odslužene politike«, te »nekdanje ljudi«, te »ljudi preteklosti«. Židan se je ustrašil. Novinarka Pop TV je na primer žgolela: »Z zadnjo potezo je Židan naredil preobrat, ki pa v ospredje ne postavlja mladih, pogleda v prihodnost, ampak se vrača v neke druge čase.«

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    1. 8. 2014  |  Mladina 31  |  Uvodnik

    Razkrivajoči dokument

    Čeprav je predlog koalicijskega sporazuma, ki ga je potencialnim koalicijskim partnerjem v sopodpis ponudila Stranka Mira Cerarja, v bistvu umirjen in zmeren dokument, je iz njega razvidno, da bo politika prihodnje vlade konservativna in neoliberalna. Pri čemer je treba zapisati, da gre za ekonomsko politiko, kakršno je izvajala že vlada Alenke Bratušek, z njo pa so se strinjali tudi socialdemokrati pod vodstvom Igorja Lukšiča, le pred volitvami se ji je odrekel njegov naslednik Dejan Židan z bolj socialdemokratsko govorico. A socialdemokrati niso edini v slovenskem parlamentu, ki so izgubili levo usmeritev: dejansko je po stališčih v slovenskem parlamentu leva le ena stranka, in sicer Združena levica. Vsi drugi se gibljejo znotraj manj ali bolj neoliberalnega horizonta. Minister katere stranke je že poskušal uvesti šolnine v šole? Minister Jernej Pikalo, socialdemokrat. Več>>

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    26. 7. 2014  |  Mladina 30  |  Uvodnik

    Javni uslužbenec Cerar

    Morda druge politične stranke niso razumele sporočila volivcev, ki so tako množično podprli stranko Mira Cerarja, ga je pa, kot kaže njegovo ravnanje, dobro razumel Cerar sam: volivci ga niso volili zato, ker bi imel menedžerske sposobnosti, ker bi imel zasluge za narod, ker bi bil odrešenik, ampak preprosto zato, ker ob tem, da zaradi dolgoletne prepoznavnosti ni o njegovih osnovnih sposobnosti nobenega dvoma, ponuja neko normalnost, vede pa se skromno in preprosto. Kako tuja ob njem izpade na primer predsednica vlade, ki v prevzetnosti – od kod vse to, od kod? – ne opazi niti tega, da je neokusno o sebi govoriti v tretji osebi. Njeno samooklicanje za kandidatko za komisarko zbuja vtis, da jo je pretekla oblast prevzela, da ima občutek, da ji pripadajo nekakšne zasluge. Slovenska politična zgodovina je polna takih ljudi.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    18. 7. 2014  |  Mladina 29  |  Uvodnik

    Prvi test

    Od razglasitve rezultatov je javnost seveda osredotočena na novega zmagovalca in voditelja, novo razporeditev političnih sil in seveda na ugibanje, kakšna utegne biti prihodnja koalicija, ki jo bo sestavil najverjetnejši mandatar Miro Cerar. In vendar se je treba spomniti, da smo preteklo nedeljo dejansko izvolili nov državni zbor, nove poslance. Tako parlament kot poslanci so v naših očeh v zadnjih letih postali le nekakšen sistem, vzvod delovanja politike, kot politiko smo videli le še vlado, morda za trenutke vladajočo koalicijo. Zadnji trije zbori parlamenta so bili izrazito zanič. Ne zamahnite z roko, češ, komu mar parlament: slab parlament pomeni slabo demokracijo, razpad se začne prav tam.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    11. 7. 2014  |  Mladina 28  |  Uvodnik

    Voliti prihodnost

    Volilna kampanja je po svoji naravi res izredna priložnost, da politiki spregovorijo o zamislih, o katerih imajo redko možnost govoriti: namreč o tem, kako vidijo ureditev družbe. Mediji jim dajo v tem času dovolj prostora, da lahko nastopijo s programi in z idejami, ki jih v »mirni dobi« preprosto nimajo kdaj predstaviti – tudi zato, ker takrat medijev te ideje ne zanimajo, saj se vse vrti okoli vprašanj tistega trenutka. Take so pač zakonitosti medijev.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    4. 7. 2014  |  Mladina 27  |  Uvodnik

    Alternative

    Teden dni pred volitvami so osnovni gabariti bodočega slovenskega parlamenta že vidni. A nečesa v tem trenutku ni mogoče storiti: reči, da je v prednosti levica ali desnica. Jasen je le domet tradicionalnih konservativnih strank, torej SDS, NSi in SLS: ne morejo doseči dovolj glasov, da bi same sestavile vlado.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    27. 6. 2014  |  Mladina 26  |  Uvodnik

    Mazanje rok

    Z vsem začudenjem in sumničavo je treba spremljati zadnje dogodke, povezane z družbo Mercator. Čeprav ne gre dvomiti, da nekateri ministri v vladi – Metod Dragonja, Dejan Židan – mislijo resno, ko nasprotujejo prodaji družbe, pa je predsednici vlade Alenki Bratušek težko zaupati. Vse skupaj se zdi le kot predstava pred volitvami – morda tudi kot poskus zakriti sledi. Žal pri zadnjih odločitvah, ki omogočajo dokončno prodajo Mercatorja Agrokorju, vse sledi vodijo v kabinet predsednice vlade. Za Mercator in vse, kar se bo zgodilo z njim ter s celotno slovensko predelovalno industrijo, je odgovorna Alenka Bratušek.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    20. 6. 2014  |  Mladina 25  |  Uvodnik

    Muzej pohlepa

    Dvorec Goričane je ena lepših stavb v Sloveniji. Baročni grad stoji v občini Medvode, nekaj kilometrov iz prestolnice. Na vhodnem portalu je škofovski grb danes kardinala Franca Rodeta, notri pa njegova rezidenca, ki je ne bo nikoli uporabljal. Stanovanjska rezidenca, ki si jo je dal zgraditi, meri kar 427 kvadratnih metrov, opremljena pa je razkošno, do zadnje potankosti premišljeno; v dvorcu visijo posebni lestenci iz muranskega stekla, pri čemer je iz Vatikana prišel kar lastnik tovarne lestencev, da je nadzoroval izvedbo. Podrobnosti je bilo v medijih popisanih veliko.

  • Grega Repovž

    13. 6. 2014  |  Mladina 24  |  Svet

    Jurij Gustinčič, 1921–2014

    Konec septembra 2013 me je poklical. Jasno je bilo, da je tokrat trdno odločen. »Dovolj bo, tokrat se tudi Javorka strinja.« Javorka Križman je dolgoletna prijateljica Jurija Gustinčiča. Družina Križman je zanj skrbela z radodarnostjo in dobrodušnostjo globokega prijateljstva. A vsakič, ko se je Jurij odločil, da ne bo več pisal kolumne, da ne zmore več, je kot prava Primorka dvignila velik veter: to pa ne, nobenega razloga ni, da bi nehal.

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    14. 6. 2014  |  Mladina 24  |  Uvodnik

    Elita za elito

    Odločitev ustavnega sodišča, da ne opravi testa, ali izvedba volitev v času šolskih počitnic in poletnih dopustov ne pomeni nesorazmernega posega v volilno pravico, zasluži obžalovanje. Pa ne zato, ker ustavno sodišče ni razsodilo v prid predlagateljem ustavne presoje, med katerimi je tudi uredništvo Mladine. Ne, zavrnitev je prav tako legitimna. A ker gre za tako pomembno pravico, kot je volilna, bi ustavno sodišče lahko svojo odločitev tudi vsebinsko utemeljilo. Tako ravnajo veliki.