Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Politika

    Novi plagiati

    Še malo, pa bodo na novo odkriti plagiatorji samo še statistika v črni kroniki, tako vsakdanja kot statistika prometnih nesreč. Tolikšna je namreč inflacija tega pojava v zadnjem času.

  • Staš Zgonik

    21. 12. 2012  |  Mladina 51  |  Družba

    Manj požrešni

    Veliki avtomobilski proizvajalci po povprečnih izpustih svojih avtomobilov v letu 2011

  • Staš Zgonik

    14. 12. 2012  |  Mladina 50  |  Družba

    Mrk

    Slovenija je v zadnjih letih dosegala skokovito rast zmogljivosti postavljenih sončnih elektrarn. Fotovoltaična panoga zaposluje že približno 2400 ljudi. A to se utegne spremeniti.

  • Staš Zgonik

    14. 12. 2012  |  Mladina 50  |  Politika

    Snemalci v modrem

    Policija redno snema večja javna zborovanja in proteste. Za to lahko uporablja poseben kombi s kamero na strehi, lahko pa snemanje preprosto zaupa enemu od policistov, ki spremljajo protestnike. Letos so bili opaženi že na protestu sindikatov javnega sektorja med aprilsko stavko. Tudi sindikalne proteste prejšnji mesec je spremljalo oko policijskega velikega brata, da o demonstracijah, ki so se po državi razširile zadnje tedne, niti ne govorimo.

  • Staš Zgonik

    14. 12. 2012  |  Mladina 50  |  Družba

    Revščina na pohodu

    Države EU po deležu hudo materialno prikrajšanih prebivalcev v letu 2011

  • Staš Zgonik

    7. 12. 2012  |  Mladina 49  |  Politika

    Socialna država

    Države EU so leta 2010 v povprečju za socialno varstvo svojih državljanov namenile 29,4 odstotka BDP-ja.

  • Staš Zgonik

    30. 11. 2012  |  Mladina 48  |  Politika

    Novi državljani

    Države Evropske unije so leta 2010 podelile 810 tisoč državljanstev, kar je približno 45 tisoč več kot leta 2009.

  • Staš Zgonik

    9. 11. 2012  |  Mladina 45  |  Družba

    Brez prihodnosti

    Z izjemo Nemčije so prav vse članice Evropske unije od začetka gospodarske in finančne krize zabeležile padec zaposlenosti med mladimi, starimi od 15 do 29 let.

  • Staš Zgonik

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Politika

    Nadzor brez nadzora

    V državnem zboru na prvo obravnavo čaka novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom). Namenjen je predvsem uskladitvi domače zakonodaje z evropsko, seveda pa so pristojni vanj vključili še vse preostale spremembe, ki so se jim zdele potrebne. Postopek priprave zakona je bil dolgotrajen. Usklajevali so ga že pod prejšnjo vlado. »ZEKom smo usklajevali skoraj dve leti. O nobenem drugem zakonu nismo resornemu ministrstvu posredovali toliko mnenj kot o tem,« pravi namestnik informacijske pooblaščenke Andrej Tomšič. A kljub vsemu temu usklajevanju se je čisto na koncu, preden je vlada predlog zakona poslala v parlament, vanj »prikradla« neusklajena določba. Ta pa ima lahko, kot opozarjajo v uradu informacijskega pooblaščenca, daljnosežne posledice za varovanje zasebnosti državljanov.

  • Staš Zgonik

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Politika

    Skriti dnevniki

    Izvirni greh, zaradi katerega si organi pregona sploh prizadevajo za čim lažji vpogled v podatke o komunikaciji, je obvezna hramba teh podatkov, ki je predpisana na ravni EU. »Teh skušnjav po čim bolj pravno nevezani uporabi prometnih podatkov ne bi bilo, če ne bi bilo paničnega odziva Velike Britanije, ki je leta 2005 doživela teroristični napad v Londonu,« razlaga dr. Aleš Završnik. »Ker Britancem takšne določbe o hrambi prometnih podatkov ni uspelo sprejeti na nacionalni ravni, so to poskusili z obvodom prek EU, tako da so v času predsedovanja uspeli s sprejetjem Direktive o hrambi podatkov, ki je zavezala vse članice EU.« Takšno ureditev so kritizirale številne nevladne organizacije, ponudniki telekomunikacijskih storitev in celo Evropski parlament. Tudi slovenski urad informacijskega pooblaščenca se zavzema za odpravo obvezne hrambe prometnih podatkov. Ne bi bili prvi v EU. Lani je zakon, ki je določal obvezno hrambo podatkov, na primer razveljavilo nemško ustavno sodišče. Enako so ravnala ustavna sodišča Romunije, Češke, Cipra in Madžarske.

  • Staš Zgonik

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Politika

    Krvavi posel

    Zavod za transfuzijsko medicino, osrednja slovenska ustanova za preskrbo s krvjo, se je prejšnji teden znašel pod valom obtožb. Izredni nadzor, ki ga je naročil minister Tomaž Gantar, naj bi pokazal vrsto nepravilnosti pri javnih razpisih, najbolj pa je bila izpostavljena domnevno »nemoralna« cena, ki jo Zavod zaračunava bolnišnicam za nekatere krvne komponente in zdravila iz krvi. Najbolj je odmevala trditev, da zavod sveže zamrznjeno krvno plazmo, tekočo komponento krvi, ki jo uporabljajo pri transfuzijah, kupuje po 63 evrov in jo bolnišnicam prodaja po 280 evrov. Z 80-odstotno maržo naj bi prodajal zdravila iz krvi, predelana v tujini.

  • Staš Zgonik

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Družba

    Digitalna nebesa

    Letošnje poročilo Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o internetnem gospodarstvu opozarja na vse pomembnejšo vlogo informacijsko-tehnološkega sektorja za nacionalna gospodarstva.

  • Staš Zgonik

    12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Politika

    Ekološka hinavščina

    Vlada med drugim predlaga zvišanje okoljskih dajatev. S tem naj bi se v proračun nateklo dodatnih 22 milijonov evrov. Za zdaj je v veljavi deset okoljskih dajatev, daleč najpomembnejša z vidika višine prihodkov je dajatev zaradi onesnaževanja zraka s CO2. Lani so zavezanci s plačilom te dajatve v državni proračun prispevali 30 milijonov evrov. Preostalih dajatev je bilo le za dobrih sedem milijonov evrov.

  • Staš Zgonik

    12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    Slaba Slovenija

    Najnovejša evropska raziskava o trgu delovne sile za leto 2011 kaže, da je v EU kar 70 odstotkov zaposlenih delalo v storitvenem sektorju.

  • Staš Zgonik

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Rakotvorna koruza?

    Gensko spremenjena koruza pri podganah povzroča rast grozljivih tumorjev. To je na kratko sporočilo, ki si ga bo večina javnosti zapomnila ob branju ali poslušanju novice o najnovejši raziskavi o dolgotrajnih učinkih prehranjevanja z gensko spremenjeno hrano na organizem sesalcev.

  • Staš Zgonik

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Zadovoljstvena razslojenost

    Eurobarometer je že četrto leto zapored objavil izsledke javnomnenjske raziskave o družbenem ozračju in razpoloženju prebivalcev glede stanja v državi in Evropski uniji ter obetih za prihodnost.

  • Staš Zgonik

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Košarka

    Poleg nogometa je košarka zagotovo tista, v kateri je hlinjenje prekrškov najočitnejše. Napadalci pri prodorih večkrat radi zakrilijo z rokami, češ da so dobili udarec po roki. A drugače kot pri nogometu, kjer se na tla vrže napadalec, se v košarki pogosteje znajde na tleh branilec. Najpogostejši namen simuliranja je prepričati sodnika, naj dosodi prekršek v napadu. A tako kot v nogometu se tudi košarkarji v tem elementu med seboj precej razlikujejo.

  • Staš Zgonik

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Hokej in rokomet

    Pričakovali bi, da bodo predstavniki bolj »moških« športov, kjer je dovoljena raven telesnega stika precej višja, na svoje košarkarske, predvsem pa nogometne kolege gledali malce zviška. A čeprav vsi po vrsti ugotavljajo, da je simuliranja v njihovih športih veliko manj, ne tajijo, da se to dogaja tudi pri njih. »Tudi v hokeju je simuliranje prisotno,« pravi nekdanji slovenski reprezentant Ivo Jan. »Najpogosteje gre za potenciranje udarca, ki ga dobi igralec. Tudi sam sem kdaj to storil. Ni prav pogosto, se pa dogaja. Odkrito povedano, dogaja se vedno pogosteje. Nova pravila bolj varujejo igralce in nekateri znajo to zelo dobro izkoriščati.«

  • Staš Zgonik

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Igralci med igralci

    Vsak, ki je več kot enkrat gledal nogometno tekmo, je že videl to dogajanje: igralec ob domnevnem prekršku glasno zakriči in trpeče spači obraz. Med padanjem vrže roke v zrak in usloči hrbet, ko doseže tla, se nekajkrat zakotali. Ko se ustavi, se v domnevno hudih bolečinah močno zvije nazaj, nato pa se po možnosti še prime za del telesa, ki je prvi pri roki, in se srce parajoče ziblje v mukah, zraven pa na skrivaj gleda, ali je sodnik to opazil. Če je, potem počaka na morebitno kazen, ki doleti njegovega »rablja«, nato pa se mora glede na trenutni izid in preostali igralni čas odločiti, ali se bo hitro pobral in šepal, dokler mu kdo ne poda žoge, ali pa se bo pustil odnesti z igrišča in se nato poskušal čim prej vrniti v igro.

  • Staš Zgonik

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Družba

    Delo utesnjuje

    Zaposleni v Sloveniji imajo v povprečju vse slabše delovne razmere. Delajo dlje, delajo več. Številnim ne uspe več zadovoljivo usklajevati delovnih in zasebnih obveznosti. Vse bolj se bojijo morebitne izgube zaposlitve. Njihovo delo vse bolj negativno vpliva na njihovo zdravje. Pa to ni samo posledica krize. Kot kažejo podatki Evropske fundacije za izboljšanje delovnih in življenjskih razmer (Eurofound), je to negativni trend, ki je prisoten že najmanj desetletje.

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Peterlin 

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Politika

    Zasebne avtoceste

    V tretjem svežnju vladnih ukrepov za oživitev gospodarstva je tudi majcen odstavek, ki pa ima lahko gromozanske posledice za državo. „Vlada bo glede na izkazan interes objavila mednarodni javni razpis za oddajo koncesij za upravljanje avtocest v Sloveniji. Koncesionarji bodo zavezani, da nadaljujejo z investicijami v slovenski avtocestni križ.“ Kot je ob nedavnem obisku vlade na Koroškem pojasnil premier Janez Janša, je to v trenutnih finančnih razmerah edini način za zgraditev koroške hitre ceste, ki je del tretje razvojne osi. Kar je povsem res. Vprašanje pa je, ali potreba po takojšnji zgraditvi te ceste odtehta morebitne negativne posledice oddaje koncesije za upravljanje vseh slovenskih avtocest v zasebne roke.

  • Staš Zgonik

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Politika

    V slabo družbo

    Skrito med drugimi, precej manj pomembnimi sklepi je vlada v začetku meseca v sporočilu za javnost zapisala, da se ji zaostrovanje ciljev za boj proti podnebnim spremembam ne zdi smiselno. Ministri so se morali opredeliti do možnosti, da bi na ravni Evropske unije cilj 20-odstotnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov do leta 2020 povečali - na do 30-odstotno zmanjšanje. In sklenili, da pogoji za to niso izpolnjeni, ker še ni bil sprejet mednarodni sporazum o zmanjšanju izpustov.

  • Staš Zgonik

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Družba

    Stranski tir

    Najnovejši Eurobarometer razkriva odnos prebivalcev Evropske unije do železniških prevozov.

  • Staš Zgonik

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Družba

    Debeli gen

    Kaj lahko bi se zgodilo, da bi dr. Simona Horvata, strokovnjaka za genetiko z oddelka za zootehniko ljubljanske Biotehniške fakultete in Kemijskega inštituta, javnost spoznala v veliko bolj kontroverzni luči, kot se je to zgodilo prejšnji teden. Če bi namreč bolj oglaševal svoj uspeh izpred šestih let, ko mu je kot prvemu v Sloveniji uspelo razviti gensko spremenjeno žival (miš), bi si kaj lahko na glavo nakopal glasne nasprotnike gensko spremenjenih organizmov in »igranja z naravo«. Tako pa si je vseslovensko medijsko pozornost prislužil kot odkritelj gena za debelost.

  • Staš Zgonik

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Družba

    Cona 30

    Na začetku iztekajočega se evropskega tedna mobilnosti je na naslov evropske komisije v Bruslju prispela pobuda za splošno omejitev hitrosti v vseh naseljih v Evropski uniji na 30 kilometrov na uro. Spisali so jo člani civilne pobude, ki združuje posameznike in organizacije iz številnih držav EU, tudi iz Slovenije. V skladu z lizbonsko pogodbo mora evropska komisija začeti zakonodajni postopek za neko rešitev, če civilna pobuda zanjo zbere milijon podpisov podpore. In če v Bruslju ne najdejo kakšne zakonske luknje, s katero bi pobudo zavrgli, se bo novembra zbiranje podpisov tudi začelo.

  • Staš Zgonik

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Ekonomija

    Na slovenski zemlji

    Junija je bilo na slovenskih njivah posejanih nekaj manj kot sto tisoč hektarjev žit za zrnje, skoraj pet odstotkov več kot lani.

  • Staš Zgonik

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Družba

    Jedrski prevoz: Koper-Dunaj-Koper

    Ob neznanem času bo to jesen v koprsko pristanišče priplula ladja s posebnim tovorom - približno15 kilogrami urana v obliki 190-kilogramskih gorivnih palic. Tovor, zaprt v nekajtonskem neuničljivem zabojniku, bodo naložili na tovornjak in ga po neznani poti v zavetju noči in policijskem spremstvu odpeljali proti Dunaju, kjer eksperimentalni jedrski reaktor pričakuje sveže gorivo. Ko bodo tovornjak raztovorili, bo prevzel izrabljeno gorivo, med katerim bo tudi nekaj plutonija, in se odpravil nazaj v Koper, tam pa ga bodo naložili na ladjo in ga odpeljali na varno odlaganje v ZDA. To ni ne prvi ne zadnji prevoz jedrskega goriva čez Slovenijo. Prek naše države je že potovalo izrabljeno gorivo iz Madžarske, Srbije, Romunije, Avstrije in Italije. Očitno smo pri izvajalcih prevoza priljubljeni. „Vse druge mogoče poti čez Italijo, Nemčijo ali druge države so zelo zapletene in zaradi administrativnih ovir težko izvedljive,“ je zapisano v informaciji o prevozu, s katero se je ta teden seznanila vlada.

  • Staš Zgonik

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Ekonomija

    Pametna investicija

    Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ta teden objavila letošnje poročilo o stanju izobraževalnih sistemov in izobraženosti prebivalstva v državah članicah.

  • Staš Zgonik

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Politika

    Piratska stranka: „Čas je dozorel“

    Ko se je leta 2009 švedska Piratska stranka pripravljala na volitve v evropski parlament in ko je njena priljubljenost med volivci nakazovala, da iz te zgodbe lahko nastane nekaj pomembnega, so se prebudili še zanesenjaki v drugih državah in začeli ustanavljati svoje piratske stranke. Zanos je pljusknil tudi v Slovenijo, kjer je pobudo za ustanovitev slovenske „podružnice“ dal Ptujčan Robert Pal. A hitro ugotovil, da sam za razvijanje stranke nima časa. Kljub temu so slovenski pirati preživeli. V obliki društva. Pred kratkim pa so vnovič napovedali formalno ustanovitev stranke.

  • Staš Zgonik

    7. 9. 2012  |  Mladina 36  |  Družba

    Pozabljeno kraljestvo

    Brez njih ne bi bilo penicilina in številnih drugih antibiotikov ter celo nekaterih zdravil za zdravljenje raka. Brez njih ne bi bilo vina in piva, plesnivih sirov, sojine omake, kruh bi bil trd kot kamen. Kljub vsakdanji vlogi, ki jo glive igrajo v našem življenju, pa o njih vemo še zelo malo. Znanih in opisanih je že približno sto tisoč vrst. Vseh naj bi jih bilo po najnovejših ocenah celo do pet milijonov. Plesni, kvasovke, navsezadnje tudi gobe, vse sestavljajo skupno kraljestvo. Kraljestvo gliv. In te so na evolucijski lestvici bliže človeku kot rastline.