Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    31. 1. 2020  |  Mladina 5  |  Pamflet

    Kanibal v politiki

    Po odstopu premiera Marjana Šarca in posledično njegove vlade, se je izkazalo, da je bil pred dvema tednoma vodja opozicije Janez Janša sodobni slovenski Nostradamus. Takrat je ocenil, da je vlada politično truplo in da sta na dlani le dve rešitvi: predčasne volitve ali projektna vlada pod vodstvom SDS, ki pa bi pomenila zgolj poskus nekoliko ublažiti slabe posledice tedanje vlade. Takrat je završalo, oglasil se je predsednik vlade Šarec in zagotovil, da je vlada v dobrem stanju. Za odgovor na dilemo, kdo je imel prav, je bilo potrebno le pol meseca. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga

    Matevž Kos: Leta nevarnega življenja

    Trije različni pogledi partizanstva, eden domobranstva in pogled prišleka. A nobeden ni enostaven, kaj šele enosmiseln. O vsakem posebej so bili napisani že številni teksti, toda avtorju je uspelo najti nov ključ za branje. Petim velikanom nacionalne književnosti sledi skozi njihovo pisanje. Vprašanj iz vojne nobeden ni rešil na mah, ko bi denimo že takoj postavil končno sliko. Bolj ko je čas tekel, bolj so se podobe in še bolj premisleki spreminjali. Seveda ne v smislu, da bi zdaj črno postalo belo, ampak v potrebi po tehtanju in premišljevanju družbenega konteksta in svojega lastnega razumevanja. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Pamflet

    Puhlice močnejše od dejstev

    Ko je župnik iz Grahovega pozval vernike, naj iz protesta proti ugrabljeni državi prenehajo plačevati davke, je sprožil srdit odziv. Osrednji mediji, nadškofija in množice na spletih so bile zgrožene in ogorčene. Razumljivo, plačevanje davščin je steber, na katerem stoji socialna država. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga

    Marie-Janine Calic: Zgodovina jugovzhodne Evrope

    Nič manj kot 20 stoletij na ozemljih od današnje Slovenije pa do Črnega morja. V njih pa številni drobni podatki – denimo o razvoju medicine v dalmatinskih samostanih, kjer so v 11. stoletju gojili zdravilne rastline in zdravili bolnike –, ki pa so vseeno daleč od braudelovske materialne zgodovine; avtorica daje poudarek vladarjem, vojnam, veram, narodnim vprašanjem in komunizmu ter ob koncu še globalizaciji. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    17. 1. 2020  |  Mladina 3  |  Pamflet

    Pod zakoni balkanske krčme

    V Ljubljani so bili nekoč tako ponosni na kulturne in znanstvene institucije, da so jim odmerjali elitni prostor in jim gradili častivredne stavbe: Narodna univerzitetna knjižnica je prava palača, podobno nekoč Narodni dom, zdaj Narodna galerija, enako Narodni muzej, stavba opere in gledališča, zdaj SNG. Pod županom Zoranom Jankovićem pa se je trend obrnil: iz osrednjega središča meče na cesto Zgodovinski arhiv, iz Križank srednjo šolo za oblikovanje. Prvič doživljamo upor pomembnih institucij, ki nočeta v eksodus nekam na obrobje, kar je evidentni dokaz, da gre za deložacijo. A peticije, protesti, medijske kritike ne sežejo niti do preddverja magistrata. Zdaj sta se angažirali dve opozicijski stranki: Levica in SDS, ki skušata skozi parlamentarno kolesje ustaviti njun izgon. Več

  • Bernard Nežmah

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Kultura  |  Knjiga

    Jean Anouilh: Antigona

    Brez tega uvida je branje tako prazno, kot je gledanje renesančnih slik, ne da bi poznali kontekst časa. Slovenski izdajatelj je pri tem sicer drobceno pretiraval, saj je spremna beseda celo daljša od prevedenega teksta. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    10. 1. 2020  |  Mladina 2  |  Pamflet

    Preteklost med nami

    Nekako velja, da se sodobni človek ukvarja s sedanjostjo in misli na prihodnost, da torej vrtanje po preteklosti vodi v stagnacijo stopicanja po začaranem krogu. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Kultura  |  Knjiga

    Beverly J. Silver: Delavska moč

    Vsebina – delo govori o stavkovnih uspehih v zadnjem stoletju in pol – je pisana s stališča starega marksizma, ki nasprotuje praksi, po kateri lastnik kapitala iz poslovanja podjetja potegne levji delež presežne vrednosti, delavcem pa razdeli nekaj kosti v obliki mezde. Toda spoznanja zadevajo v prvi vrsti logiko kapitala: tovarnar razmišlja, kako bi povečal dobiček, in globalizacija mu ponudi priložnost, da tovarne preseli tja, kjer so plače najnižje. Avtor tako oriše selitve kapitala po panogah: avtomobilska se je v petdesetih letih iz ZDA preselila v zahodno Evropo, od tam v Italijo in Španijo, v sedemdesetih v Brazilijo, spet od tam v J. Afriko, nato v J. Korejo, potem v Mehiko, zdaj na Kitajsko. A zakaj kapitalist v dirki do dna ne more v miru žeti sadov svojega dela? Ker se tudi v revnih deželah organizirajo delavska gibanja, ki v sodobnosti izjemno učinkovito vodijo sedeče stavke: delavci pridejo na delo in vestno sedijo križemrok ves delovnik, kar je za lastnike uničujoče, saj to v okviru optimalnega kroženja proizvodov brez skladiščnih rezerv ustavi celoten proces. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    3. 1. 2020  |  Mladina 1  |  Pamflet

    Obzorja kolnov

    Ko je državni sekretar Jernej Štromajer voščil: Vesel božič, umazane živali!, je sprožil silovite proteste na družbenih omrežjih in v medijih. Protestirali so kristjani, politiki, sleherniki, tako da ga je bil celo njegov strankarski šef Dejan Židan primoran javno ukoriti. Zdaj poteka zbiranje podpisov za zahtevo po njegovem odstopu. Mnogi so bili prizadeti, sploh, ker državni funkcionar nonšalantno žali njihova verska čustva. V minulem letu se je veliko razpravljalo in opozarjalo na sovražni govor, a glej zlomka – ti, ki so bili najbolj vneti zagovorniki kaznovanja za sovražne besede, so v zloglasnem božičnem voščilu videli le nedolžno šalo. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Kultura  |  Knjiga

    Jože Možina: Slovenski razkol

    Tekst, ki dokazuje, da je državljansko vojno sprožila komunistična partija. Zaradi takega stavka v pismu Cirila Žebota je bila Mladina zaplenjena poleti 1987, tri desetletja kasneje pa je prvi natis knjige razprodan že po prvem tednu. Možina je v razširjenem doktoratu prinesel geografsko sliko partizanskih napadov in pobojev od Šentjošta, Rovt, Vidovske in Bloške planote, Loškega Potoka, Begunj, Loške doline, Velikih Lašč in Dobrepoljske ter Struške doline. Pred tem pa pregled več deset atentatov VOS na ljubljanske civiliste. Avtor je poleg odkritega arhiva Stražarjev, študija virov in že izdane literature o času vojne gradil na ustni zgodovini ter iz pričevanj protikomunističnih akterjev orisal drugo, zatajeno stran preteklosti. Pri tem pa nakazal tudi strategijo italijanske vojske, ki je bila kdaj le streljaj od vasi, ki so jo napadali partizani, a se je pojavila šele po spopadu, potem pa izvedla represalije nad preživelim prebivalstvom. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    27. 12. 2019  |  Mladina 52  |  Pamflet

    Življenje ali smrt?

    Objavljanje mesečnih anket o priljubljenosti strank in politikov neposredno kreira javno mnenje. Mediji ne objavljajo le številk, ampak iz njih razlagajo svet. Tako so za minorni padec priljubljenosti NSi našli nazorni vzrok v njenem predsedniku Mateju Toninu. Njemu in stranki da škoduje njegovo delo v parlamentarnih komisijah, ki preiskujejo delovanje SOVE in ozadja razkritega prisluškovanja pri arbitražnem sporazumu. Premier Marjan Šarec je navdušen: potem ko sam že mesece napada Tonina, češ da njegova komisija škoduje državi, mu je zdaj dala prav še anketa. Več

  • Bernard Nežmah

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Kultura  |  Knjiga

    Plutarh: Sreča in politika

    V času Aleksandra Velikega seveda niso pisali tekstov, ki bi zmage največjega vojskovodje pripisovali srečnim naključjem. A vladavina rimskih cesarjev Cezarja in Avgusta je prinesla problem: kako pokazati, da sta zdaj ona največja imperatorja, ko pa ju je geografija Aleksandrovih osvajanj demantirala? Tako so se začeli pojavljati članki (Seneka, Livij, Lukan), ki so njegove uspehe pripisali sreči. Grk Plutarh (46–120 n. št.) se jim je v polemičnih razpravah postavil po robu s konceptoma vrlina vs sreča, s katerima je izmeril življenjske poti velikih figur zgodovine. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    20. 12. 2019  |  Mladina 51  |  Pamflet

    Premalo šik protesti

    Pred ljubljanskim magistratom je ondan protestiralo nekaj deset ljudi zoper gradnjo kanala CO nad mestnim izvirom pitne vode. Množica resda ni bila grozeča niti impozantna, a vseeno je bila rekordna. Toliko meščanov, ki so izrazili skrb za usodo pitne vode, se doslej še ni zbralo na demonstracijah. Obenem je bila v mestnem svetu še izredna seja, ki so jo na temo ustavitve okolju nevarnega projekta sklicale opozicijske stranke, in ki je bila posebna v tem, da jo je vladajoča lista župana Zorana Jankovića bojkotirala. A vse te posebnosti in pomembnosti niso bile dovolj, da bi časnik Delo sploh poročal o tem. Diametralno drugače je ravnal istega dne, ko je na polovici zadnje strani širil s fotkami bogat članek, ki je predstavljal francoske dileme pred obnovo cerkve Notre Dame v Parizu: naj postavijo zraven še razgledno ploščad, plavalni bazen ali čebelnjak? V Parizu se torej o svoji bodočnosti odločajo prek tehtanja med alternativami, ki jih ne skrivajo, ampak predstavljajo javnosti. Medtem ko je Ljubljana mesto brez alternativ, a ne le zaradi absolutistične politike župana, temveč po zaslugi osrednjih dnevnih medijev. Več

  • Bernard Nežmah

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga

    Ivan Čuk, Alenka Puhar, Aleks Leo Vest: Gospod Leon Štukelj in Tovarišija

    Do leta 1997 je bilo podeljenih več kot 200 Bloudkovih nagrad za najboljše športnike in športne funkcionarje vseh generacij. Dobil je ni samo najuspešnejši slovenski šampion na olimpijskih igrah, na katerih je osvojil nedosegljivih 6 kolajn, od tega 3 zlate. Ko bi ne bil zvezda odprtja atlantske olimpijade leto prej in če ne bi dočakal 99 let, bi ostal brez tega državnega priznanja. Kako je mogoče? Ko je leta 1963 Franček Jauk napisal prvi zapis o športniku Štuklju po drugi vojni, mu je uredništvo Večera članek umaknilo. Kakšen greh je storil, da je bil anatemiziran? Po okupaciji 1941 je bil za upor, toda ne na način NOB. Bil je izpričani nekomunist, toda ne antikomunist. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    13. 12. 2019  |  Mladina 50  |  Pamflet

    Bo izbruhnila ljubljanska pomlad?

    Najbolj konsistentna stranka Dobra država Bojana Dobovška je na nacionalno televizijo vložila dva protesta. Poslednji je dejstvo, da je TV Slovenija v oddajo Politično povabila župana Zorana Jankovića. Protest izpostavlja nerazumljivo ravnanje državne televizije, ki je gostu omogočila 12 minutno promocijo. – A zakaj bi bil dobro zastavljen intervju propaganda? Preprosto, vešči politik je šel skozi PR vaje nastopanja pred novinarji, tako da so mu taka soočenja pisana na kožo. Predvsem pa je ravnanje televizijske hiše neverjetno. Pred časom so novinarji in uredniki tedne pripravljali oddajo Tarča, v kateri so zbrali številne akterje in strokovnjake, ki so osvetljevali zloglasno gradnjo kabala CO. Med vabljenimi je bil tudi ljubljanski župan, ki je udeležbo odklonil. Tam, kjer bi se moral soočiti s poglobljenimi dejstvi voditeljice in drugih gostov, se je izmaknil, zdaj pa se je pojavil bolj ali manj v monologu, kjer je obračunaval s svojimi kritiki. Škandalozni standard medija, ki politiku omogoča, da nastopa v oddajah, ki si jih sam izbira. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    6. 12. 2019  |  Mladina 49  |  Pamflet

    Ko spregovorijo pametne klopi

    Ob stoletnici ljubljanske univerze so časniki prinesli tudi vest o frapantni aplikaciji znanosti - Prestolnica ima tudi pametne klopi. V velikem mestu se vedno najde precej pametnih ljudi, marsikdo za svojega psa poreče, kako je pameten, da pa bi se kdo pohvalil, da ima pred vhodom pameten beton, še nismo slišali. Doslej je veljalo, da oblike razmišljanja najdemo le pri živih bitjih, medtem ko za kamen, kos lesa ali plastično palico biologi in antropologi še niso poročali, da imajo razvito pamet. No, v Ljubljani se mestna oblast ponaša, da je po parkih namestila vrsto pametnih klopi. Več

  • Bernard Nežmah

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Johann Wolfgang Brügel Stalin in Hitler: Pakt proti Evropi

    Glavnina zapisov izhaja iz časov med letoma 1939 in 1941 ter predstavlja vrsto pogajanj med Moskvo in Berlinom. Ko so Sovjeti denimo zavzeli vso Litvo, so nacisti protestirali, da tudi njim pripada del, nakar so se leta dogovarjali o denarni in materialni kompenzaciji, zraven katere pa so nemški diplomati dosegli, da boljševiki niso nacionalizirali lastnine tamkajšnje nemške manjšine. Pomenljivi so odlomki iz sovjetskih časnikov, ki so v nekem obdobju opustili protinacistično retoriko. Še več, komunistični tisk v okupirani Franciji je nemško zmago opisal kot največji poraz francoskih imperialistov. Stalinove koncesije Hitlerju so segle celo do izročanja nemških emigrantov in Judov v roke SS! Nemških koncesij Stalinu na račun komunističnih partij okupirane Evrope delo ne omenja. A onkraj moralnih vprašanj knjiga odstira pletenje tesnih medosebnih vezi: Stalin pošlje Ribbentropu brzojavno čestitko za rojstni dan, Ribbentrop prosi Molotova, da mu ob obisku prinese še Stalinov portret, Mikojan podari krzno Ribbentropovi ženi, še dan pred nemškim napadom na SZ Molotov prijateljsko kramlja z nemškim ambasadorjem … Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    29. 11. 2019  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Pohod abotnosti

    Zadnji petek se je dogodilo neverjetno soglasje v parlamentu. Na predlog opozicijske SDS so razpravljali o gradnji razvpitega kanala CO in na koncu so brez enega glasu proti sklenili, naj okoljsko ministrstvo zadrži oziroma ustavi gradnjo kanalizacije čez vodno zajetje. Vsem se je zdelo nezaslišano, da bi postavili na kocko ljubljansko pitno vodo. Tudi minister Simon Zajc je zdaj prvič deloval kot varuh prirode in zagotovil, da bo ministrstvo zahtevalo presojo okoljskih posledic in da pod njim nevarnih odplak ne bodo peljali čez vodovarstveno območje. Cel državni in strankarski aparat je sklenil narediti konec samovolji ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Mirko Mahnič: Zapisi II. (1948–1958)

    Mirko Mahnič (1919–2018), gledališki režiser, lektor, književnik in največji poznavalec slovenskega gledališča, prinaša duh časa iz perspektive intelektualca-kristjana v dobi trdega komunističnega režima. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    22. 11. 2019  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Račun za medijsko enoumje

    Projekt gradnje kanalizacije nad osrednjim vodnjakom v Ljubljani je naposled prišel na sejo parlamentarnega odbora za okolje, kjer so se z argumenti naravovarstvenikov in kmetov soočili v parlamentu. In rezultat je bil presenetljiv: ne le SDS, tudi poslanci iz koalicijskih strank so izrazili resno zaskrbljenost. Poslanec SMC Gregor Perič (SMC) je denimo Jankovićev projekt uvrstil kar v potencialni priročnik, kako se ne vodi projekta in kako se ne črpa evropskih sredstev. Na odboru pa je nastopil tudi državni sekretar na ministrstvu za okolje Aleš Prijon, ki je povedal, da mestna občina še ni pridobila vseh gradbenih dovoljenj za celoten potek cevovoda. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Samo Rugelj: Krčenje: diktatura trga, erozija duha in slovensko knjižno založništvo 2008–2020

    Rugelj je idealni avtor te tematike, saj je hkrati založnik, esejist, lastnik bogate zasebne biblioteke in poznavalec knjigotrštva; ne le slovenskega, tudi ameriškega, britanskega in hrvaškega. Predvsem pa ni hladni opazovalec stanja stvari, temveč iskatelj književne renesanse. Njegov založniški angažma povzroča sicer lažji hendikep, ki mu ob nekaterih temah jemlje ostrino do kulturnega ministrstva, monopolov, množičnih medijev in knjižnic. Toda prav zato lahko piše izkustveno in zadeva realne probleme, kot so zmanjšanje števila knjigarn, znižanje honorarjev, državnih subvencij etc. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    15. 11. 2019  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Pok berlinskega kanala

    Pred 30 leti je padel Berlinski zid, ki je simboliziral konec komunizma v vzhodni Evropi. Obdobja torej, ko so uradni mediji služili kot propagandni aparat, ki je prikazoval realnost po željah komunističnih partij, in ki ni dopuščal parlamentarnega sistema, kjer bi s pogledi komunistov lahko polemizirale in tekmovale druge politične stranke. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    8. 11. 2019  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Državni sovražnik in faraonove sanje

    Mediji že kar nekaj časa prinašajo podatke, da se svetovno gospodarstvo ohlaja. Mednarodni denarni sklad je znižal napoved svetovne gospodarske rasti na najnižjo raven po padcu banke Lehman Brothers. Tudi zgodovina kapitalizma je postala predvidljiva: krizi konec devetdesetih, je desetletje kasneje sledila naslednja in po ustaljenem ciklu je pred nami nova. In Banka Slovenije je s pogledom v prihodnost zaostrila pogoje kreditiranja prebivalstva, sploh, ko je zaznala poskočno rast potrošniških in stanovanjskih kreditov. Skratka, preventivni ukrep, da morebitni šok ne bi bil fatalen. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Knjiga

    Markus Imhoof, Claus-Peter Lieckfeld: Več kot med

    Švicarski režiser Imhoof, avtor izjemnega dokumentarca o življenju in preživetju čebel iz leta 2012, je skupaj z novinarjem Lieckfeldom istega leta objavil tudi knjižno različico. Film z močjo podob in kontrastov je seveda neprimerno močnejši, toda tekst je natančnejši in bolj poglobljen. Številne knjige o čebelah prinašajo podobe njihovega bivanja, tokratna pa daje poudarek smrti – čebele umirajo zaradi pesticidov in industrializacije. Ta sociološki uvid ravna globalno, saj poudarja razlike med različnimi vrstami čebel: med evropsko medonosno čebelo, bukfaško, azijsko, sibirsko in afrikanizirano. Zajedavec varoja desetka po Evropi, v Aziji je veliko manj uspešen; tamkajšnje čebele imajo namreč hitrejši razvoj zalege in sposobnost »abortusa«. V svetu biznisa je ideja križanja in uvoza drugačnih vrst redna praksa. Pred pol stoletja so v Evropi preskušali sibirsko, ki naj bi imela večjo sposobnost produkcije medu, a kaj, ko je s seboj prinesla uničujočo pršico. Še huje je bilo v Braziliji, kjer je znanstvenik Kerr križal različne vrste čebel in postal znan kot čebelarski frankenstein, saj je res vzredil čebele, ki so nabrale veliko več medu, a ga niso hotele prepuščati čebelarjem, in ti so v ducatih umirali zaradi smrtonosnih pikov. Poseben izziv so našli v Avstraliji, kjer so ugotovili, da imajo divje čebele, ki ne živijo v panjih, bistveno močnejši imunski sistem in nimajo težav z varojo; idealno, a brez produkcije medu v panju. Zatorej poskušajo z načrtom, kako nekaj njihove odpornosti prenesti na avstralske panjske čebele. Knjiga, ki poleg problema insekticidov odpira še vprašanje izkoriščanja čebel. Žal pa napisana brez imenskega in pojmovnega indeksa. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 10. 2019  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Zločin nad zemljo

    Predsednik vlade Marjan Šarec postaja karikatura premiera. Ko so mediji javili, da v Petrolu odstavljajo direktorja Tomaža Berločnika, je sam povedal, da nasprotuje tej odstavitvi, ker poslovni rezultati kažejo, da prvi mož naftnega giganta dela dobro. Po rezu v vrhu Petrola pa se je čudil, katere sile zunaj LMŠ vodijo politiko v enem največjih državnih podjetij. Premier očitno nima vpliva na najbolj izpostavljene kadrovske poteze, veliko uspešnejši pa je pri iskanju službe za svojo nekdanjo igralsko sodelavko enigmatično lepo N. v obveščevalni agenciji SOVI. Gospo so po pisanju Požareporta, ki ga ni nihče demantiral, zaposlili in takoj poslali na tečaj angleščine. Komedija - iščejo nekoga, ki bi pozorno spremljal tuje medije, potem pa izberejo takšno kandidatko, ki sploh nima potrebnih jezikovnih kompetenc. Ko bi izbirali kuharja, bi nad kuharskimi mojstri zmagal nekdo, ki se dotlej s profesionalnim kuhanjem še ni ukvarjal in bi ga jadrno poslali v šolo za kuharja!????? Več

  • Bernard Nežmah

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Charlan Nemeth: V zagovor svojeglavih

    V čem je torej problem idilične skupnosti, kjer so vsi istega mnenja? Nobenih razprtij in nikakršnih konfliktov v spokojni vladavini konsenza. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 10. 2019  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Eksodus v Ljubljano

    V Lenartu v Slovenskih Goricah je konec tedna izbruhnil večji požar, ki ga je uspela pogasiti šele množica gasilcev. Po prvih ogledih so ugotovili, da je šlo za samovžig, in medijska poročanja so kajpak že dan po požaru izginila z dimom. O naključjih pač ni kaj razpletati, tako kot ne bomo preiskovali, od kod strela, ki je zadela in požgala vaški kozolec. Toda Lenart je poseben kraj: v njem je letos že petič izbruhnil orjaški požar in vsakič je bil požigalec isti – samovžig. Se je odzval minister za okolje Simon Zajc, da bi dal preiskati, od kod ta svetovna posebnost? Nak, v tem ni zapazil nič posebnega. A bi lahko, župan in krajani stalno protestirajo, kot domačini so pač opazili, da vedno zagori v sortirnicah in zbiralnicah odpadkov. Sporočilo je enostavno jasno: v manj kot desetih mesecih so se kupi smeti vžigali na dva meseca. Torej – smetišča, ki nastopajo pod evfemizmi: sortirnice, zbiralnice in predelovalnice, so permanentna požarna grožnja!!! Več

  • Bernard Nežmah

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Ernst Fraenkel: Dvojna država

    Kaj se je takrat dogajalo na sodiščih, katera vprašanja so bila v zraku, je lahko vedel samo aktivni udeleženec procesov, ki je terjal pravico za preganjane. V času, ko je bilo Judom prepovedano odvetniško delo, je bil Fraenkel ena redkih izjem. Bil je namreč prostovoljec v I. svetovni vojni in militantni režim 3. rajha mu je to štel tako zelo v prid, da je celo kot Jud lahko še naprej opravljal advokaturo. Več

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Gola dejstva

    Goli otok je bil jugoslovanski gulag, na katerega so od konca štiridesetih poslali več kot deset tisoč ljudi. Je simbol brezpravja Titove Jugoslavije, saj je UDBA prosto lovila nevšečne ji državljane in jih brez sodbe pošiljala v koncentracijsko taborišče. A o najtežjem zaporu časniki niso pisali, celo nekdanji taboriščniki so morali podpisati zavezo, da o Golem otoku ne bodo govorili. Sredi osemdesetih je potem Mladina razbila ta tabu z intervjuji z nekdanjimi taboriščniki, toda še v tretji knjigi enciklopedije Slovenije (Eg-Hab), ki je izšla leta 1989, imena tega zloveščega otoka ni najti, in tudi ne v njeni šestnajsti knjigi (Dodatek A-Ž) iz leta 2002. O njem pa spregovori prevod splošnega leksikona nemškega Knaurra iz leta 1997. Več

  • Bernard Nežmah

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    Sabina Stariha Pipan :Vzgojimo psa učinkovito, a prijazno

    Mnoštvo okvirčkov, podnaslovov in podrobno kazalo so kot angel varuh, ki vodi lastnika psa skozi preizkušnje življenja. Grizenje pohištva, pes maltretira otroka, renčanje, vlečenje ovratnice, iztrebljanje v stanovanju, strah ali neubogljivost – za vse težave knjiga prinaša pot do rešitve. Ki je tudi nazorno izvedljiva, saj vzgojo gradi na sistemu preusmerjene pozornosti in nagrade. Ko denimo zverinica skače po nas, se obrnemo stran, in če z ignoranco prenašamo njene naskoke, se bo slej ko prej utrudila in sedla zraven nas – takrat pa nagrada slastnega priboljška. S ponavljanjem bo počasi doumela, da se ji bolj kot skok na gospodarja splača sedeči pogled. Seveda ni edina, samo knjižnice ponujajo polne police čtiva pod naslovi Pusti čevelj, 300 vprašanj o vzgoji psov, Games to play with your dog etc. Ponudba, ki bi v času Cankarja končala v humoreski. Zakaj torej danes toliko težav z vzgojo psa? Avtorica nekje zapiše, da pes v dolgočasju razvije problematično vedenje, zato ga velja voditi na sprehode, da pokuri energijo, in se z njim igrati in ga učiti. V času naših dedov teh težav niso poznali, saj štirinožcev ni pestila muka dolgega časa. Čuvaj na ketni je dan in noč opazoval, lajal in renčal ter po potrebi še koga zagrabil, lovski pes je bil polno zaposlen z lovom, potepuški pa je preganjal mačke, se izmikal konjedercem in iskal hrano za preživetje. Sodobni pes mora biti prijazen, ne sme renčati, se pretepati z vrstniki, še manj prosto tekati naokoli, ne sme loviti srn, bog ne daj, da bi v bloku divje lajal ali popadel zlikovca, skratka, vse značilnosti njegove vrste so danes prepovedane. Njegova edina funkcija je, da je spremljevalec, če ne kar partner ljudi. Zato so pasje šole in učbeniki neizbežni za preživetje modernega človeško-pasjega krdela. Več