Staš Zgonik

  • Staš Zgonik

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Politika

    Avstralska izkušnja

    Povprečna volilna udeležba je 95-odstotna. Ker na volišča pride veliko ljudi, ki ne bi volili, če bi bilo odločanje prostovoljno, imamo razmeroma velik delež neveljavnih glasovnic. Teh je okoli pet odstotkov. Visoka udeležba pomeni malenkostno prednost za levo usmerjene stranke. Govorimo o odstotku ali dveh. Razlog za to je, da se volitev udeležuje približno 25 odstotkov ljudi, ki sicer ne bi volili, med njimi pa je nesorazmerno velik delež mlajših in tistih z nižjim družbeno-ekonomskim položajem, ki so v povprečju bolj naklonjeni levici. Naše stranke so zelo močne in izjemno disciplinirane, to pa zato, ker se zaradi obvezne volilne udeležbe veliko več ljudi identificira s strankami. Ker je udeležba obvezna na državnih in regionalnih ter ponekod celo na lokalnih volitvah, 95 odstotkov polnoletnih državljanov v povprečju voli na manj kot dve leti, ljudje pa so temu primerno zelo dobro seznanjeni s programi strank.

  • Staš Zgonik

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Politika

    Katalizator demokracije

    Težava Slovenije, ne glede na to, kaj si misli zgledno poenotena politika, ni preveč referendumov. Težava je premajhna udeležba volivcev na referendumih in s tem nelegitimnost večine referendumskih odločitev, s katerimi lahko zainteresirana manjšina uveljavlja svoje interese na račun nezainteresirane večine. A določitev 35-odstotnega ali kakršnegakoli drugega kvoruma za veljavnost referenduma je slaba rešitev. Z razveljavitvijo izidov referenduma pri nedoseganju kvoruma kaznujemo vse, ki so na volišče prišli, ki so sodelovali v demokratičnem procesu odločanja. To pomeni, da njihov individualni glas, ki že tako nima velikega vpliva, dejansko ne bo vreden popolnoma nič! Namesto ustavnega odpovedovanja veljavnosti referendumov z nizko volilno udeležbo bi morali to preprosto povečati.

  • Staš Zgonik

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Družba

    Kadilci se ne dajo

    Med prebivalci Evropske unije, starimi nad 15 let, je po podatkih najnovejše raziskave Eurobarometra 28 odstotkov kadilcev, moških je več kot žensk. Enak je delež kadilcev med mladimi, starimi od 15 do 24 let. 51 odstotkov vprašanih ni nikoli kadilo, 21 odstotkov jih je kajenje opustilo. Največ nekdanjih kadilcev (31 %) je med Nizozemci in Danci. Zanimivo je, da je delež kadilcev med brezposelnimi in tistimi, ki imajo težave s plačevanjem mesečnih obveznosti, največji.

  • Staš Zgonik

    15. 6. 2012  |  Mladina 24  |  Politika

    Ko ekonomija posili ekologijo

    „Brezbrižno izčrpavanje naravnih virov bo onemogočilo kakovostno življenje prihodnjim generacijam. Negativne posledice našega ravnanja nas vsak dan opominjajo, da tako ne moremo več nadaljevati.“ Te jasne in modre besede je ob letošnjem dnevu Zemlje zapisal premier Janez Janša. Potem pa so na dnevni red vlade prišli ukrepi za oživitev gospodarstva. In desant na okolje.

  • Staš Zgonik

    11. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Politika

    Kruta resničnost

    Novica o slovenskem sodelovanju pri Natovem nakupu petih brezpilotnih obveščevalnih letal je prejšnji mesec povzročila precej (upravičenega) zgražanja zaradi zapravljanja za obrambne izdatke v času varčevanja. Premier Janez Janša se je, ko je gostoval v Odmevih, branil, češ da „gre za odločitev, ki je bila sprejeta že prej, nismo je sprejemali zdaj v Chicagu (na vrhu Nata), kot morda slovenska javnost misli“.

  • Staš Zgonik

    8. 6. 2012  |  Mladina 23  |  Ekonomija

    Krizna učinkovitost

    Snovna učinkovitost - poraba naravnih virov na enoto ustvarjenega bruto družbenega proizvoda - se je med letoma 2000 in 2009 v Evropski uniji povečala za 17 odstotkov. Leta 2000 je uporaba kilograma naravnih dobrin k evropskemu BDP-ju v povprečju prispevala 1,33 evra, do leta 2009 se je znesek povišal na 1,55 evra.

  • Staš Zgonik

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Družba

    Zakaj pa ne trolejbus?

    Nobena skrivnosti ni, da ima Ljubljana težave z množico avtomobilov, ki se vsak delovni dan gnetejo v mestu. Nobena skrivnost ni, da ima glavno mesto zaradi tega težave z onesnaženjem zraka. Nobena skrivnost ni, da imamo Slovenci nadpovprečno radi svoje avtomobile, in nobena skrivnost ni, da na račun te ljubezni trpi priljubljenost uporabe javnega transporta.

  • Staš Zgonik

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Družba

    Zgodovinske izkušnje

    Na vrhuncu leta 1964 so v Ljubljani obratovale štiri trolejbusne proge med Vičem, Črnučami, Vižmarjami in Litostrojem, po njih pa je vozilo 53 trolejbusov. Nekaj med njimi jih je bilo tudi domače izdelave, izdelovali so jih namreč v ljubljanski Avtomontaži. Žal so imeli trolejbusi v tistem času številne težave. Njihova povezava z žicami nad cestiščem se je večkrat snela, kar je povzročalo neprijetne zamude. Poleg tega je v zimskih razmerah na posoljenih cestah slana voda prihajala v stik z električno napeljavo in povzročala kratke stike, včasih pa je bila pod napetostjo kar celotna karoserija trolejbusa, zaradi česar je lahko potnike, ki so se dotaknili kovinskih delov vozila, stresla elektrika. Z napredkom tehnologije so te težave danes zanemarljive, takrat pa so povzročile, da se je tehtnica še dodatno nagnila na stran avtobusov. Na zadnjo vožnjo se je ljubljanski trolejbus odpravil 4. septembra 1971. Prav vsa vozila so bila razrezana v staro železo, za električno napeljavo je poskrbel Dinos. Ostalo je samo ime, ki se uporablja še danes, čeprav za avtobuse – trola.

  • Staš Zgonik

    1. 6. 2012  |  Mladina 22  |  Ekonomija

    Energetika ni v krizi

    Gospodinjstva v Evropski uniji so konec lanskega leta za elektriko v povprečju plačevala dobrih šest odstotkov več kot leto prej. Zemeljski plin se je v enakem obdobju podražil za skoraj 13 odstotkov.

  • Staš Zgonik

    25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Politika

    Resne igrače

    Libijskega diktatorja Moamerja Gadafija so dokončno res pokončali pobesneli uporniki. A načeli so ga tisoče kilometrov stran, v Las Vegasu v ZDA. Iz tamkajšnjega nadzornega centra je namreč pilot sprožil raketo, ki je prva zadela Gadafijev konvoj. Ameriška vojska v času posredovanja zveze Nato v Libijo ni napotila niti enega vojaka. A so kljub temu ameriška letala izvedla več kot sto zračnih napadov, poleg tega pa so zavezniške sile zalagala z dragocenimi podatki o lokacijah potencialnih tarč. Vsa letala so bila brezpilotna. Njihovi piloti so se zjutraj poslovili od svojih družin in se odpravili na osemurni delovnik v vojaško bazo nedaleč od njihove domače hiše, nato pa pred vrnitvijo domov skočili še na kakšno pijačo. Ameriška javnost se s sodelovanjem vojske v oboroženem spopadu ni pretirano ukvarjala. Tudi ko so libijski vojaki sestrelili helikopter ameriške mornarice, to ni bila pomembna novica. Tudi ta je bil namreč voden daljinsko. Odhod v vojno sploh ni novica, če življenja narodovih sinov niso ogrožena. Američani trenutno šolajo več pilotov brezpilotnih letal kot pilotov lovcev in bombnikov s posadko.

  • Staš Zgonik

    25. 5. 2012  |  Mladina 21  |  Družba

    Letalci

    Število prepeljanih letalskih potnikov se je po dveh kriznih letih 2008 in 2009 leta 2010 v večini držav EU spet začelo dvigovati. Kot kažejo minuli teden objavljeni podatki Eurostata, je število potnikov, za katere so poskrbela evropska letališča, leta 2010 naraslo za 3,4 odstotka v primerjavi z letom 2009. Porast bi moral biti še nekoliko višji, a je izbruh islandskega vulkana aprila tega leta za nekaj časa skoraj povsem ustavil letalski promet v delih EU. Največje število potnikov, skoraj 10 odstotkov vseh, je letelo na relacijah med Veliko Britanijo in Španijo. Z več kot 65 milijoni potnikov je položaj največjega evropskega potniškega letališča ohranil londonski Heathrow, sledi pa mu pariški Charles de Gaulle. Kar se tiče tovornega prometa, največje ostaja frankfurtsko letališče. Brniško letališče se je med evropskimi letališči uvrstilo na 136. mesto z nekaj manj kot milijon in 400 tisoč potniki.

  • Staš Zgonik

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Družba

    Prvenstvo pod vprašajem

    Do evropskega košarkarskega prvenstva, ki naj bi ga konec prihodnjega poletja gostila Slovenija, je le še dobro leto, priprave nanj pa ne delujejo nič kaj prepričljivo. Mesta, ki bi morala gostiti predtekmovalne skupine v novih dvoranah, odstopajo od načrtov, vlada pa zamuja s plačili obrokov pristojbine za izvedbo tekmovanja in napoveduje, da tako visokega zneska, kot je zdaj predviden v pogodbi, nikakor ne bo mogla plačati.

  • Staš Zgonik

    18. 5. 2012  |  Mladina 20  |  Ekonomija

    Na slabše

    Javnomnenjska raziskava Eurobarometra, izvedena decembra lani, je razkrila naraščajoči pesimizem in strah pred prihodnostjo med prebivalci Evropske unije. Skoraj petini vprašanih se zdi verjetno, da bodo v prihodnjih 12 mesecih ostali brez zaposlitve. Šestintrideset odstotkov vprašanih (v Sloveniji 37 %) pričakuje, da se bo njihovo finančno stanje v tem obdobju poslabšalo, pri šestih odstotkih celo do te mere, da bodo morda prisiljeni zapustiti trenutno domovanje, saj si ga ne bodo več mogli privoščiti. Seveda so med državami velike razlike, na prvem mestu po črnih pričakovanjih pa se je trdno zasidrala Grčija. Kar 45 odstotkov vprašanih Grkov je imelo v preteklih 12 mesecih težave z življenjskimi potrebščinami, skoraj tri četrtine jih je imelo težave s plačevanjem računov in kreditnih obveznosti. Šestindvajsetim odstotkom vprašanih se zdi realno, da se bodo morali zaradi pomanjkanja sredstev izseliti iz trenutnega domovanja, več kot polovica pa je resno zaskrbljena za svojo zaposlitev.

  • Staš Zgonik  |  foto: Miha Fras

    11. 5. 2012  |  Mladina 19  |  Družba

    Richard Stallman: »Pri programski opremi sta samo dve možnosti: ali uporabnik nadzoruje program ali pa program nadzoruje uporabnika.«

    Dr. Richard Stallman je leta 1984 pustil službo v laboratoriju za umetno inteligenco znamenite tehniške univerze MIT in se odločil posvetiti razvijanju svobodne programske opreme (angl. Free Software), kar pomeni, da ima vsak pravico do kopiranja in redistribucije programa, z morebitnimi spremembami ali brez njih. Sklenil je izdelati prvi vsem dostopen računalniški operacijski sistem. Poimenoval ga je GNU.
    Stallman je zelo občutljiv za besede. Posebej nas je opozoril, naj pri prevajanju besede ’free’ ne uporabimo besede ’prosto’, temveč ’svobodno’. Gre za svobodo govora, ne zastonj pivo, pojasnjuje. Strogo loči med izrazoma odprtokodni in svobodni programi, čeprav priznava, da se izraza pomensko večidel prekrivata. A glavna razlika je po njegovem v filozofiji. »Odprta koda je razvojna metodologija; svobodna programska oprema je družbeno gibanje.«

  • Staš Zgonik

    11. 5. 2012  |  Mladina 19  |  Ekonomija

    Cena dela

    Povprečni stroški delodajalca za uro dela na zaposlenega v zasebnem sektorju (skupaj s prispevki) so se v Evropski uniji od leta 2008 do lani zvišali za evro in pol, na 23,1 evra. Največ, za več kot pet evrov, so narasli povprečni stroški dela za zaposlene na Švedskem - lani so znašali 39,1 evra, s čimer je bila Švedska po višini stroškov dela na zaposlenega na drugem mestu v EU. Prva je bila Belgija. V štirih izmed 27 držav članic so se sicer povprečni urni stroški dela na zaposlenega od leta 2008 do lani znižali - najbolj, za evro, v Veliki Britaniji, kjer je lani ura dela delodajalca v povprečju stala 20,1 evra. V Sloveniji se je v omenjenem obdobju povprečen strošek delodajalca zvišal za en evro, na 14,4 evra. Nemški delavci stanejo svoje delodajalce več kot dvakrat toliko, pa je vseeno Slovenija tista, ki naj bi imela problem s konkurenčnostjo.

  • Staš Zgonik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    O možnostih rudniške renesanse

    Glede na to, da so bila v odpiranje rudnika urana Žirovski vrh vložena izjemno velika sredstva, smo po mojem mnenju v prvih letih po osamosvojitvi preveč gledali izključno na takratne cene urana na svetovnem trgu in tedanjo nelikvidnost rudnika, nikakor pa niso bili upoštevani strateški in geostrateški elementi. Pustimo špekulacije, da je Jugoslavija uran morda hotela imeti zato, ker so si nekateri želeli atomsko bombo, dejstvo je, da smo takrat že imeli delujočo jedrsko elektrarno. Cena goriva z Žirovskega vrha je bila sicer takrat približno 150 odstotkov višja kot na svetovnem trgu, vendar je bila po mojem mnenju napaka, da so rudnik zaprli trajno in v celoti. Vse države, ki imajo daljšo rudarsko tradicijo in na zadevo gledajo strateško, tovrstne rudnike konzervirajo, s čimer omogočijo vnovično vzpostavitev proizvodnje, ko se razmere na trgu spremenijo. Menim, da je bil s tega vidika način zapiranja Žirovskega vrha popolnoma napačen.

  • Staš Zgonik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Kritične surovine za evropsko gospodarstvo

  • Staš Zgonik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Družba

    Zakopani zakladi

    Prekmurje, najrevnejša slovenska regija, bo še letos začela Slovenijo oskrbovati s plinom. Če gre verjeti zaslužnim, bo od tam vsaj na začetku v slovenska gospodinjstva in podjetja priteklo približno 140 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina na leto, kar pomeni dobrih deset odstotkov letne slovenske porabe in nekaj deset milijonov evrov prihodkov. A velika večina tega zneska ne bo ostala v Prekmurju. Tri četrtine prihodkov bodo namreč pripadle družbi Ascent Resources z britanskih Deviških otokov. Ta si je pred leti za pičlih 150 tisoč evrov kupila pravico iskanja potencialnih nahajališč na območju Lendave in Petišovcev. V raziskave je vložila nekaj milijonov evrov. Zdaj je na vrsti bogata žetev. Slovenija pa po dolgem času ne bo več beležila 100-odstotne odvisnosti (z izjemo premoga) od uvoza energentov, pa čeprav bo levji delež prihodkov od prodaje pobralo tuje podjetje.

  • Staš Zgonik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Politika

    Digitalni državljan

    Estonija je, kar se tiče uporabe interneta, zelo napredna država. Kar 94 odstotkov zavezancev je lani dohodninsko napoved oddalo po tej poti. Tudi volijo lahko prek spleta. Zdravniki izdajajo izključno elektronske recepte. Skoraj vsak Estonec ima svojo digitalno identiteto, digitalno osebno izkaznico, ki mu omogoča varno elektronsko identifikacijo in s tem oddajo glasu, plačevanje, podpisovanje dokumentov v elektronski obliki.

  • Staš Zgonik

    26. 4. 2012  |  Mladina 17  |  Ekonomija

    Bančna odvisnost

    Raziskava Eurobarometra o uporabi finančnih storitev je pokazala velike razlike med državljani starih in novih članic Evropske unije. V starih državah članicah je 90 odstotkov vprašanih v raziskavi potrdilo, da imajo pri banki odprt tekoči račun, v novih državah članicah pa je bil ta delež le 60-odstoten. Najmanj, le 27-odstoten, je bil v Romuniji. Danska je edina država članica, v kateri so prav vsi vprašani odgovorili, da imajo pri banki odprt tekoči račun. V starih članicah ima hipotekarno posojilo najetih 22 odstotkov vprašanih, v novih le sedem odstotkov. Največ vprašanih ima hipotekarno posojilo na Nizozemskem (53 %), najmanj, samo odstotek vprašanih, pa v Litvi. V Sloveniji je imelo tekoči račun pri banki odprtih 96 odstotkov vprašanih, le štirje odstotki pa so imeli najeto hipotekarno posojilo. Triinštirideset odstotkov vprašanih je imelo svojo kreditno kartico. Povprečje EU je 40 odstotkov.

  • Staš Zgonik

    22. 4. 2012  |  Mladina 16  |  Politika

    Sorodstvene vezi

    "Pač gre za sposobno pravnico in njena zaposlitev nima nobene zveze z njenimi sorodstvenimi razmerji,“ je bil jasen Janša. V nekem trenutku so opazili njene sposobnosti, je pojasnil, nato pa izrekel trditev, ki si jo je vredno zapomniti: „Ampak predvsem je treba ljudi, tudi v državni upravi, ocenjevati po tem, kako delajo, ne pa po tem, kako se pišejo.“ To je brez dvoma res. Slovenija je premajhna, da bi se bilo mogoče povsem izogniti sorodstvenim povezavam. Težava je le v tem, da Janševa stranka, ko sedi v opoziciji, spremeni mnenje.SDS je lani na svoji spletni strani objavila seznam nekaj sto „političnih kadrovanj“ prejšnje vlade. Na tem seznamu je kar nekaj ljudi, katerih edina napaka je njihov priimek.

  • Staš Zgonik

    20. 4. 2012  |  Mladina 16  |  Politika

    Prekinjena žetev

    Ena boljših zamisli prejšnjega sklica državnega zbora je bil projekt Znanje žanje, v okviru katerega so pred vsako redno sejo poslancem in ministrom, pa tudi javnosti v neposrednem televizijskem prenosu ugledni slovenski znanstveniki in raziskovalne skupine predstavljali svoje delo. V dveh letih in pol je tako nekaj deset znanstvenikov, od nanotehnologov do zgodovinarjev, dobilo priložnost za javno predstavitev svojega delovanja. Število prisotnih poslancev je bilo sicer nemalokrat sramotno, a predavatelji so bili vsaj z odzivom navzočih praviloma zadovoljni, prav tako so bila številna predavanja povzeta v medijih, s čimer so dogodki prispevali k popularizaciji znanosti.

  • Staš Zgonik

    13. 4. 2012  |  Mladina 15  |  Politika

    Dva v enem

    Glavna tema v državi je že nekaj mesecev racionalizacija na vseh ravneh, od združevanja ministrstev navzdol. Ta seveda ni omejena na javno upravo, za zniževanje stroškov in racionalizacijo dela zaposlenih si prizadevajo v tako rekoč vseh organizacijah.

  • Staš Zgonik

    13. 4. 2012  |  Mladina 15  |  Ekonomija

    Manj razvojne pomoči

    Od leta 1997 se je obseg razvojne pomoči za države v razvoju, ki jo prispevajo članice Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), nenehno povečeval. Do lani. Po podatkih OECD se je namreč skupni obseg pomoči leta 2011 v primerjavi z letom 2010 znižal za nekaj manj kot tri odstotke. Skupaj so države OECD za razvojno pomoč lani namenile dobrih 100 milijard evrov, kar znaša 0,3 odstotka njihovega skupnega BDP-ja. Največji posamični donator so bile ZDA, ki so za razvojno pomoč namenile 30 milijard evrov, a je to pomenilo le 0,2 odstotka njihovega bruto nacionalnega dohodka (BND). Danska, Luksemburg, Nizozemska, Norveška in Švedska sicer v absolutnih zneskih prispevajo precej manj, a vse zneske donacij ohranjajo nad 0,7 odstotka BND-ja, kar je priporočilo Združenih narodov za razvite države. Slovenija je po podatkih OECD razvojno pomoč v lanskem letu povečala za 1,7 odstotka, a je skupni znesek znašal le 63 milijonov evrov in pomenil le 0,13 odstotka BND-ja.

  • Staš Zgonik

    8. 4. 2012  |  Mladina 14  |  Politika

    Za vojsko se vseeno najde

    Če želimo ohraniti verodostojnost v mednarodni skupnosti, moramo glede na vladne predloge globoko zarezati v socialno državo in varčevati na vseh področjih, od dodatkov za upokojence do nadomestila za nego otroka. Treba je odpraviti številne že pridobljene pravice, na primer subvencionirano šolsko malico ali brezplačni vrtec za drugega otroka. Vsaj tako je vlada trdila še sredi prvega aprilskega tedna ... Ni pa treba odpoklicati slovenskih vojakov z misije v Afganistanu. Nikakor, varčevanje pri tem bi, prav nasprotno, po mnenju vladajočih dodatno načelo verodostojnost Slovenije v mednarodni skupnosti.

  • Staš Zgonik

    6. 4. 2012  |  Mladina 14  |  Družba

    Urbanizacija

    Delež prebivalcev, ki živijo v urbanih in ruralnih okoljih, se med posameznimi državami EU precej razlikuje. Za najbolj urbanizirano državo velja Malta, saj naj bi tam prav vsi prebivalci živeli na urbanih območjih, torej tam, kjer je gostota prebivalstva dovolj velika za opredelitev območja kot urbaniziranega. Sledita Nizozemska in Velika Britanija z 71-odstotnim deležem urbanega prebivalstva. Na drugi strani je Irska, saj kar 73 odstotkov njenih prebivalcev živi na ruralnih območjih, sledi pa ji Slovaška s 50 odstotki. V Sloveniji je lani na urbanih območjih živelo 26 odstotkov, na ruralnih pa 43 odstotkov ljudi. Preostali so živeli v t. i. vmesnih okoljih, kjer gostota poselitve ni dovolj velika za urbano, niti dovolj majhna za ruralno opredelitev. V letu 2010 se je sicer število prebivalcev urbanih območij v Sloveniji povečalo za 6,7 promila, torej za 6,7 človeka na tisoč prebivalcev.

  • Staš Zgonik

    6. 4. 2012  |  Mladina 14  |  Politika

    Dr. Roman Jerala: "Raziskovalne skupine se gradijo dolga leta, uničijo pa se lahko v hipu s posledicami, ki lahko trajajo desetletja."

    Znanstveniki smo precej bolj introvertirani kot kulturniki, zato znanost ne kotira tako visoko v medijih in politiki kot recimo šport. Ob priključitvi znanosti v isti resor s športom, kulturo in vrtci ter ločitvijo od tehnologije v javnosti ni bilo opaznih ugovorov s strani znanosti. Ob napovedanih radikalnih rezih pa se je bilo treba oglasiti, sicer bomo sokrivi za morebiten kolaps znanosti. Scenariji, ki so krožili, so segali od grozljivih do katastrofalnih, zato sem skupaj s kolegi sestavil poziv na spletni strani www.znanost.biz, za katerega menim, da bi ga lahko podprl vsak znanstvenik oziroma podpornik znanosti.

  • Staš Zgonik

    30. 3. 2012  |  Mladina 13  |  Politika

    Plagiat, ki to ni

    Poslanec Pozitivne Slovenije Mitja Meršol nima sreče. Ni se še polegla afera zaradi njegovega sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti, že je tednik Reporter „udaril“ z ugotovitvijo, da je bil Meršol pri pisanju diplome „sam svoj plagiator“. Njegova diplomska naloga iz leta 1997 Američani kar tako je večidel prepis knjige z istim naslovom, ki jo je izdal leto prej.

  • Staš Zgonik

    30. 3. 2012  |  Mladina 13  |  Politika

    Dimitrij Rupel: Konzul ali upokojenec?

    Vlada se je zamenjala, Samuel Žbogar je na Kosovu, Dimitrij Rupel pa še kar sedi v pisarni na ministrstvu za zunanje zadeve in, če nadaljuje prakso minulih let, piše knjige. Položaj ministra mu je speljal Karl Erjavec, stolček evropskega komisarja bo prost šele čez dve leti. Za veleposlanika si ne upa iti, ker bi ga moral na predlog vlade potrditi predsednik republike, ta pa mu je že pri nepotrjeni kandidaturi za veleposlanika na Dunaju pred leti povedal, da mu ne zaupa. Kaj mu torej preostane?

  • Staš Zgonik

    23. 3. 2012  |  Mladina 12  |  Družba

    Iztrebljeni

    Zime je konec, narava se bo spet razbohotila, komarji in klopi, ta ljubka, človeške krvi željna mrgolazen, pa bo spet popestrila mirne večere ob vodi in brezskrbne sprehode v naravi. Komarji so v Sloveniji, vsaj za zdaj, za človeka le moteči, pa še to večinoma ne pretirano. A po svetu vsako leto samo zaradi komarjev, ki prenašajo malarijo, še vedno umre več kot 600 tisoč ljudi. Okuženih je na leto več kot 200 milijonov. Komarji mrzličarji (rod Anopheles), ki prenašajo malarijo, živijo tudi v Sloveniji. K sreči podnebne razmere (še) niso dovolj ugodne za njen razvoj. S klopi je zgodba, kar se nas tiče, nekoliko drugačna. Letos bodo samo v Evropi povzročili več kot 60 tisoč okužb z borelijo (v Sloveniji okoli 2 tisoč) in nekaj tisoč primerov klopnega meningitisa (pri nas okoli 200). Je to res nekaj, kar moramo prenašati? Ali ne bi bil svet brez komarjev in klopov lepši?