Darja Kocbek
-
26. 9. 2012 | Ekonomija
»Humanitarne intervencije« za interese Shella, Coca-Cole, Goldman Sachsa
Kdo razumen bi se bil pripravljen boriti za Shell, Chevron sli Coca-Colo? Kdo s polovico možganov bi bil pripravljen dati svoje življenje za banko Goldman Sachs, Bank of America ali General Electric? Kakšni prostovoljci? Domnevam, da jih ni veliko. A lahko se tudi motim, če pomislim na tisoče vojakov, ki so se v okviru zavezništva Nato v zadnjih desetih letih borili v Afganistanu. Opiti od afrodiziaka, ki se imenuje nacionalizem, in s pomočjo vojske, ki jim prodaja življenje v oboroženih silah kot računalniške igrice, se mladi moški, predvsem iz delavskih družin, čredno postavljajo v vrsto in žrtvujejo svoje življenje za svoje vlade, na svoji spletni strani East by Northwest piše publicist Colin Todhunter.
-
25. 9. 2012 | Ekonomija
Dobri menedžerji se ne selijo iz podjetja v podjetje
Nadzorniki in lastniki podjetij za menedžerje zagovarjajo visoke nagrade in plače. Pravijo, da jih morajo dobro plačevati in jim zagotavljati številne ugodnosti, saj sicer pobegnejo h konkurenci. Pravijo tudi, da je menedžment treba dobro plačevati tudi zaradi tega, ker je njegovo delo odgovorno, saj morajo voditi podjetje, pa tudi, ker je treba usposobljene ljudi dobro plačati. Toda študija, ki je bila objavljena pred dnevi, tega ne potrjuje.
-
23. 9. 2012 | Ekonomija
Podcenjeni milijardni problem ameriških bank
Junija 2010 pristojni odbor ameriškega kongresa ni našel dobre besede za program vlade za reševanje bank. Centralna banka (FED) in ministrstvo za finance »uničujeta denar glavne ulice, da bi popravili napake Wall Streeta« so kongresniki napisali v poročilo. Ko je guverner FED Ben Bernanke dejal, da bo zavarovalnica AIG, ena največjih prejemnic davkoplačevalskega denarja, ta sredstva vrnila, so mu kritiki zabrusili, da je »brezupni sanjač«. Zdaj, dve leti pozneje, so mnenja precej drugačna, v Die Zeit piše Thorsten Schröder.
-
18. 9. 2012 | Ekonomija
Stiglitz svari Evropo, naj ne ponavlja napak ZDA
Nova knjiga Nobelovca za ekonomijo Josepha Stiglitza Cena neenakosti je slaba novica. V njej navaja, kako draga za družbo je neenakost. Če se bo ta trend nadaljeval, bo povzročil, da bo gospodarstvo še manj produktivno, kajti eden od pomembnih vidikov neenakosti v ZDA so neenake možnosti. To pomeni, da mladi, ki imajo revne starše, nimajo možnosti, da bi lahko uporabili svoje sposobnosti, kar pomeni, da družba ne izkoristi enega od največ vrednih virov, je ugledni ekonomist razložil v pogovoru za Euronews.
-
15. 9. 2012 | Ekonomija
Od julija finančni trgi živijo z upanjem, da se gospodarske in geopolitične razmere ne bodo poslabšale, če pa se bodo, bodo centralne banke dale na trg svež denar. Tako borznih tečajev ne poganjajo navzgor le dobre novice, ampak tudi slabe. A trgi, ki rastejo ne glede na to, ali so novice dobre ali slabe, niso stabilni trgi. V evroobmočju je povzročila navdušenje odločitev Evropske centralne banke (ECB) o odkupu obveznic problematičnih držav, a ta ukrep ne pomeni spremembe igre, ampak zgolj kupovanje časa politikom, da izvedejo potrebne reforme, v Project Syndicate piše ekonomist Nouriel Roubini.
-
13. 9. 2012 | Ekonomija
Zakaj pričakovati, da bo tokrat drugače?
Napačno prepričanje, da je »tokrat drugače«, je pripeljalo politike do tega, da so v prvih letih po letu 2000 preveč dolgo dopuščali kreditiranje brez meja in s tem postavili temelje za sedanjo finančno krizo. Zdaj, ko govorimo o okrevanju, pa je enako nevarno prepričanje, da tudi, ko gre za okrevanje, ne bi smelo biti drugače, piše direktor bruseljskega inštituta CEPS Daniel Gros.
-
11. 9. 2012 | Svet
Nas morajo volitve v ZDA sploh zanimati?
Blišč predsednika Baracka Obame je zbledel, njegov protikandidat Mitt Romney deluje kot da bi se Ken, prijatelj od Barbike, odločil vstopiti v politiko. ZDA niso več samoumevno popek sveta, a kljub temu so letošnje volitve bolj ključne kot pred štirimi leti, v Die Zeit piše Jan Roß.
-
8. 9. 2012 | Družba
Je mogoče študente poslovnih šol in bodoče poslovneže naučiti etike?
Namen poslovnih šol je, da učijo menedžment kot znanost, pri čemer ne priznavajo vedno, da ima vsaka poslovna odločitev posledice tudi za družbo. Nova generacija psihologov je zdaj začela iskati metode, kako usposobiti etične kadre za vodenje podjetij in za druge vodstvene položaje. Njihova predpostavka je, da dobri ljudje pogosto delajo slabe stvari ne, da bi se tega zavedali, zato ne gre spremeniti le načina poučevanja, ampak tudi način, kako spodbujati ljudi, da na splošno delajo prave stvari, pišeta Ray Fisman in Adam Galinsky v časopisu Slate.
-
6. 9. 2012 | Ekonomija
Prvih sto dni vladanja novega francoskega predsednika Françoisa Hollanda je minilo sredi avgusta. Francoski mediji so ga opomnili, da je čas, da predstavi natančnejši načrt, kako in kdaj bo uresničil svoje predvolilne obljube, da je čas, da konča svoje »lagodno predsedovanje«. Hollande je v predvolilni kampanji obljubljal »spremembe brez zamud«, ker je »čas zanje zdaj«, zato jih javnost vse bolj nestrpno čaka. Ta pričakovanja so tako velika, da je tudi dnevnik Libération, ki je naklonjen socialistični stranki, opozoril, da je Francija še vedno v »čudni letargiji«, medtem pa druge evropske države sprejemajo odločne protikrizne ukrepe.
-
5. 9. 2012 | Družba
»Za častihlepnost, domišljavost in neumnost voditeljev«
Nihče od ljudi, ki so začeli prvo svetovno vojno, si niti približno ni predstavljal, kaj se bo v njej dogajalo. Evropske vojske je vodil star razred veleposestnikov, grofje in baroni, ki so bili takrat na čelu diplomatskega in vojaškega aparata, so znali piti šampanjec, elegantno plesati, jahati konje in osvajati ženske. Domišljavo so se podali v vojno v uniformah z zlatimi našitki, ki so se bleščali v soncu, s konjenico in s poljubi, ki so jih ukradli ljubkim dekletom, ki so jih osvajali. Prepričani so bili, da se jim uresničujejo romantične sanje o slavi, ki so jih sanjali kot dečki, ko so se igrali vojake. Toda vojna je bila vse prej kot takšna, zaradi razvoja novih tehnologij, piše profesor na univerzi v Koebenhavnu John Scales Avery.
-
2. 9. 2012 | Ekonomija
Dvig cen hrane in naše igre lakote
Zdravje in blaginja milijonov ljudi po svetu je ogroženo, kajti povsod po svetu se zaradi suše draži hrana, opozarja predsednik Svetovne banke Jim Yong Kim. Svetovna banka je pravkar objavila svoj izračun, po katerem so se samo julija cene hrane povečale za 10 odstotkov. Cene soje in koruze so se povečale za 17 oziroma 25 odstotkov. Zlasti ZDA je prizadela najhujša suša v zadnjih desetletjih in ta država izvozi več kot polovico vse koruze na svetu in četrtino žita.
-
29. 8. 2012 | Kultura
Zabava kot spodbujevalec nasilja
Številni poboji ljudi s streljanjem v ZDA niso zgolj posledica neracionalne zakonodaje o posedovanju orožja, ampak so tudi odraz kulture, ki poveličuje nasilje, v realnem življenju z neskončnimi vojnami, v zabavi pa prek fantazije. Medtem ko bi nekaj ukrepov morala sprejeti politika, bi se morali odzvati tudi državljani kot posamezniki, pravi Michael N. Nagler, zaslužni profesor književnosti na univerzi Berkeley in avtor knjige The Search for a Nonviolent Future (Iskanje prihodnosti brez nasilja).
-
26. 8. 2012 | Ekonomija
Če bi poznali zgodovino evra, bi vedeli, da mogočne sile, ki se skrivajo za njim, nimajo prav nobenih težav in jih ne bodo imele, zato bo evro obstajal, dokler jim bo zagotavljal koristi, piše profesor Vincent Navarro na spletni strani Truthout. Po padcu berlinskega zidu je bilo treba po njegovih besedah evropeizirati Nemčijo, da se je lahko združila.
-
22. 8. 2012 | Ekonomija
Revizija terjatev norveške države
Norveški minister za razvoj Heikki Holmås je napovedal, da bo Norveška preverila legitimnost svojih terjatev, ki jih ima do držav v razvoju. Če bo vlada to napoved uresničila, bo Norveška prva država upnica, ki bo izvedla revizijo svojih terjatev. Gina Ekholt, direktorica norveškega združenja za odpis dolga (SLUG), pravi, da je to zgodovinski korak, ne le za ljudi, ki se že leta borijo za odpis dolgov, ampak tudi za ljudi po svetu, ki trpijo zaradi dolgov, ki jih ne morejo vrniti ali zaradi dolgov, ki so nelegitimni.
-
5. 8. 2012 | Ekonomija
Šokantna agresivnost naftnih družb
Vse, kar je omogočilo rast števila prebivalcev na planetu in gospodarsko rast v zadnjih letih, temelji na nafti, pravi kanadski fotograf Edward Burtynsky, ki od leta 1995 potuje po svetu in fotografira pridobivanje nafte in okoljsko škodo, ki jo povzročajo naftna podjetja. Pravi, da je bilo sredi petdesetih let prejšnjega stoletja, ko se je rodil, na zemlji 2,4 milijarde ljudi, danes jih je več kot sedem milijard.
-
1. 8. 2012 | Svet
Stanje duševnega in čustvenega vojskovanja
Prva leta 21. stoletja je zaznamovala nova raven strahov zaradi varnosti in negotovosti, ki so ustvarili državo ne-varnosti. 'Sovražnik' se je od nekje zunaj družbe preselil v družbo. Tako je mogoče vse državljane šteti kot potencialne teroriste, na portalu Truthout piše sociolog Dennis Kingsley. Posledica tega je omejevanje temeljnih svoboščin ljudi in militarizacija družbe, v kateri je »legalna pravica in dolžnost« aretirati in pridržati vsakogar že na podlagi suma, kaj bi lahko naredil v prihodnosti.
-
22. 7. 2012 | Ekonomija
Tržna manipulacija z manipuliranjem Liborja
So trenutki, ko zanikanje postane nesmiselno. Posamezni primeri si sledijo drug za drugim, zato je zaključek lahko le eden: pri bankah in njihovih nadzornikih je umska in finančna korupcija sistemska. Najbolj spektakularen dokaz za to je škandal Libor, kjer gre za manipulacijo najbolj pomembne obrestne mere. To je obrestna mera, po kateri si banke dajejo med seboj kratkoročne kredite.
-
18. 7. 2012 | Ekonomija
Rešitve, ki jih potrebujemo, niso na prodaj v trgovskih centrih
»Odkar vem, od kod prihajajo stvari, ki jih uporabljamo, in kako sedanji sistem uničuje ljudi in planet, skušam poiskati pot, kako to spremeniti. Prebrala sem veliko knjig o tem: Sto načinov za rešitev planeta, ne da bi se morali odpovedati svoji hiši, 50 preprostih reči, s katerimi je mogoče rešiti zemljo, Majhna zelena knjiga za nakupovanje. Mislila sem, da imajo morda rešitve, a vsi njihovi nasveti se začnejo s 'kupovanjem boljših stvari' in se končajo z 'recikliranjem vseh stvari, ko jih ne potrebujemo več'. Toda, ko pridemo do tega, da je potrebna sprememba, ima ta zgodba 'kako postati zeleni', ki jo srečujemo povsod, resne pomanjkljivosti,« pravi vodja projekta The Story of Stuff (Zgodba stvari) aktivistka Annie Leonard v predstavitvi letošnjega nadaljevanja projekta.
-
17. 7. 2012 | Ekonomija
Namesto vladnih zdaj svobodo ljudi omejujejo aparatčiki korporacij
Velik boj za prevlado nad viri med sovjetskim komunizmom in korporatizmom prostega trga se je bil v 20. stoletju. Zmagalo je prepričanje, da je sovjetski komunizem ta boj izgubil, čeprav je kitajska različica za zdaj uspešna, zmagal pa je neoliberalizem s prevlado velikih nadnacionalnih družb. Toda publicistka Sara Robinson vidi v tem problem. Na portalu AlterNet najprej spomni na staro modrost: izbiraj svoje sovražnike previdno, kajti čez čas, si boš prizadeval postati prav tako, česar si ne najbolj branil.
-
11. 7. 2012 | Družba
Narava se z nami ne pogaja, ampak postavlja meje in se bori do konca
»Upanje je za šibke: Izzivi za razpadajoči svet«, je profesor novinarstva Robert Jensen leta 2005 naslovil svoj esej o ekološki krizi, ki nam grozi. Danes ugotavlja, da je bil veliko preveč optimističen, zato je nov esej naslovil »Upanje je za lene: Izzivi za naš mrtev svet«. Ugotavlja namreč, da upanje ni znak šibkosti, ampak lenobe, naš svet pa ne razpada, ampak je mrtev. Hierarhični sistemi izkoriščanja, to je struktura sveta, v katerem živimo (patriarhija, kapitalizem, nacionalizem, prevlada belcev in industrijski model), so v si mrtvi. Ne samo, da jih ni mogoče reformirati, ne bi jih smeli oživljati. Vzpostaviti moramo nove sisteme, zato ne potrebujemo naivnega upanja, ampak nekaj, kar je več od naivnosti in upanja, piše Jensen.
-
10. 7. 2012 | Politika
Bolje je biti odpadnik, tujec v lastni državi, kot se odtujiti od samega sebe
Kulture, ki ne propadejo, izklesajo prostor za zaščito tistih, ki postavljajo pod vprašaj in izpodbijajo nacionalne mite. Umetnike, pisatelje, pesnike, aktiviste, novinarje, filozofe, plesalce, glasbenike, igralce, režiserje in odpadnike je treba tolerirati, da kultura ne zaide v katastrofo. Člani tega intelektualnega in umetniškega razreda, ki večinoma niso dobrodošli v poneumljajočih dvoranah akademij, kjer prevladuje povprečnost, so preroki. Elite, ki imajo v rokah oblast, jih omalovažujejo in označujejo kot prevratnike, ker ne obožujejo samočaščenja, piše publicist in Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges na portalu Truthdig.
-
7. 7. 2012 | Ekonomija
ECB zmanjkuje reševalnih orodij, vse bolj gori tudi v ZDA
Evropska centralna banka (ECB) je z znižanjem temeljne obrestne mere na zgodovinsko nizko raven 0,75 odstotka pokazala, da ji vse bolj zmanjkuje orodij za ukrepanje zoper krizo. Nekateri ekonomisti menijo, da bo to obrestno mero morala še znižati na 0,5 odstotka, če se bo evrska kriza še poglabljala, in spet bo morala začeti odkupovati obveznice problematičnih držav, čemur se nekatere države na čelu z Nemčijo odločno upirajo. Nemčija, ki je kot glavna plačnica v evroobmočju in ima tudi največji delež v ECB, je že zdaj do problematičnih držav z evrom izpostavljena s 700 milijardami evrov.
-
6. 7. 2012 | Svet
Vabljive zaloge plina in nevarnosti za zdravje in okolje
Decembra lani je britansko podjetje Ascent Resources sporočilo, da se na petišovskem polju pod zemljo skriva 11,7 milijarde kubičnih metrov plina, kar je za deset let slovenske porabe zemeljskega plina. Britanci so to območje označili kot eno njihovih potencialno najpomembnejših nahajališč, obenem pa tudi edinstveno celinsko nahajališče plina v evropskih razmerah. Plin naj bi črpali z metodo, ki se imenuje hidravlično frakturiranje.
-
4. 7. 2012 | Ekonomija
Slovenija pa je postala kandidatka za pomoč, Finci napovedujejo veto
Da bi Slovenija lahko bila šesta država z evrom, ki bi morala zaprositi za mednarodno pomoč, sta najprej objavila britanski Financial Times in ameriška agencija Bloomberg. Na podlagi poročila slednje nemški Spiegel v spletni izdaji navaja, da Slovenija zaradi problemov z bankami med izvedenci velja za »Španijo Srednje Evrope«. Pojasnilo evropske komisije, da iz Slovenije ni dobila nobenega zahtevka, več pa ne more komentirati, vidi kot možnost, da bi komisija neformalno slovenski vladi že utegnila predložiti, naj za to pomoč zaprosi. Slovenija namreč kot majhna članica enako kot Ciper ne more povzročiti omembe vredne zaostritve evrske krize, piše Christian Teevs.
-
3. 7. 2012 | Ekonomija
Kje ima Angela Merkel načrt B?
Nemška kanclerka Angela Merkel bi za gospodarstvo, banke in finance morala imeti načrt B, kajti podatki kažejo, da se Nemčija pomika v smeri recesije, povečuje se njena zadolženost, zmanjšuje se zaupanje v njene banke, John Vinocur opozarja v časopisu New York Times. Kazalnik o pričakovanjih nemškega gospodarstva v zadnjih mesecih pada in je na najnižji ravni po letu 1998, bonitetna agencija Moody's je junija Deutsche Bank in Commerzbank znižala bonitetno oceno.
-
1. 7. 2012 | Ekonomija
Evrska kriza vse bolj spominja na mučilno napravo
Tedanji nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Francois Mitterrand sta leta 1990 zasnovala evro, da bi poenotila Evropo. Vsakdo naj bi enkrat v svoji denarnici imel skupno valuto kot spodbujevalca evropske integracije. Danes evro Evropo ogroža, v komentarju v die Zeit piše urednik Ludwig Greven.
-
28. 6. 2012 | Ekonomija
Kako ohraniti evro in njegove uporabnike
Preveč kot 20 leti je bil predstavljen načrt od Jacquesa Delorsa za ustanovitev evropske monetarne unije. Nekateri smo takrat spraševali, ali bo osem, dvanajst ali petnajst različnih evropskih gospodarstev, s svojimi različnimi proračuni (in proračunskimi prioritetami), fiskalno politiko in javnim dolgom res lahko delovalo z enotno valuto. Deset let kasneje so ustanovili Evropsko centralno banko (ECB), države članice, ki so se odločile pridružiti monetarni uniji, so podpisale pakt o stabilnosti in rasti. V njem ni določbe o prilagajanju posameznih valut v skladu s spreminjajočimi se razmerami.
-
27. 6. 2012 | Ekonomija
Centralne banke ne morejo rešiti, kar bi morali rešiti politiki
Evropska centralna banka (ECB) je decembra lani in februarja letos bankam zagotovila za 1000 milijard svežih evrov ugodnih posojil in tako pripomogla, da je evrska kriza za nekaj časa potihnila. Nekateri politiki in evropski funkcionarji so celo začeli govoriti, da je najhujše mimo. A ravnokar sta Španija in Ciper za reševanje svojih bank bila prisiljena zaprositi za pomoč, na mizi so še vedno zahteve, da bi morali ECB dovoliti, da bi lahko tudi neposredno odkupovala obveznice problematičnih držav z evrom, enako kot obveznice ameriške države neposredno odkupuje tamkajšnja centralna banka FED. Zdaj ECB namreč sme odkupovati obveznice le od bank. Toda oglasilo se je vodstvo Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki je banka centralnih bank, in opozorilo, da imajo tudi centralne banke meje.
-
25. 6. 2012 | Ekonomija
Da, kapitalizem ima alternativo
A kapitalizem res nima alternative? Ali moramo res verjeti, da je ekonomski sistem z neskončno ponavljajočimi se cikli, dragimi reševanji finančnikov in zdaj varčevalnimi ukrepi za večino državljanov najboljše, kar ljudje zmorejo ustvariti? Seveda alternative obstajajo. Vsaka družba izbira – zavestno ali ne, demokratično ali ne – med alternativami za organizacijo proizvodnje in distribucije blaga in storitev, ki omogočajo življenje posamezniku in družbi, v Guardianu piše profesor na univerzi Massachusetts Richard Wolff.
-
19. 6. 2012 | Svet
Grčija kot žrtev in iluzija delanja denarja iz nič
Odkar je Grčija zašla v težave, poslušamo, kaj vse je narobe z vsem, kar je grško. Nekatere obtožbe so resnične, nekatere so lažne. Res je, veliko je napak v grškem gospodarstvu, politiki in nedvomno tudi v družbi. A te napake niso povzročile krize, izvor te katastrofe so bolj severno, v Bruslju, Frankfurtu in Berlinu, kjer so uradniki najprej oblikovali zelo napačen, morda fatalni, monetarni sistem, potem so njegove probleme stopnjevali z moraliziranjem namesto, da bi se lotili analize. Zato bo rešitev krize, če ta sploh obstaja, morala priti iz teh mest, v New York Timesu piše ameriški Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman.
