Peter Petrovčič
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Objektivno ali subjektivno strokovno mnenje?
Slovenija je majhna in mlada država. Posledično imajo, ob odsotnosti (vplivnih) zasebnih strokovnih združenj oziroma svetovalnih podjetij, mnenja univerzitetnih profesorjev o strokovnih vprašanjih s področja prava, ekonomije in družbe nasploh toliko večjo težo. Kar v teoriji ni slabo. A profesorji se pogosto znajdejo v dvojni vlogi, in sicer ko za naročnike (naj si bo to država ali zasebni naročniki) izdelajo strokovno mnenje. Ali s tem zaidejo na polje lobiranja?
-
24. 6. 2016 | Mladina 25 | Politika
Slovenija ni država, ki bi bila prijazna do prosilcev za azil. Tega nista spremenili niti begunska kriza niti zaveza Evropski uniji, da bo Slovenija odprla vrata vsaj beguncem, ki naj bi jih države članice sprejele v skladu z dogovorom o porazdelitvi »begunskega bremena«.
-
17. 6. 2016 | Mladina 24 | Politika
Urad za potrjevanje političnih odločitev
Ustavno sodišče se ni moglo izogniti vsebinskemu odločanju o noveli zakona o obrambi, s katero je politika vojski podelila policijska pooblastila za potrebe varovanja meja pred prebežniki, begunci, migranti, saj je pobudo za oceno ustavnosti vložila varuhinja človekovih pravic. A to sodnikov ni ustavilo, da ne bi tudi tokrat našli pravnega pokritja za vladne odločitve, ki (na račun človekovih pravic) krepijo varnost, zagotavljajo vzdržnost javnofinančnega sistema ali kako drugo z Evropo in mednarodnim kapitalom usklajeno »rešitev« za težave današnjega časa.
-
10. 6. 2016 | Mladina 23 | Družba
Glavni namen zadnje zaostritve azilne zakonodaje v Sloveniji je bil okrepiti t. i. odvračalni učinek, ki naj bi prihajajoče begunce in migrante odvrnil od poti v Slovenijo. Tako so recimo odpravili enkratno denarno pomoč za osebe, ki jim je bil podeljen azilni status. Deležne so je bile osebe, ki so pridobile status mednarodne zaščite, torej status begunca ali status subsidiarne zaščite. Šlo je za izplačilo denarne pomoči v višini minimalnega dohodka, 288 evrov, ki je bila namenjena premostitvi eno- ali dvomesečnega obdobja po pridobitvi statusa, ko se mora oseba s statusom izseliti iz azilnega doma in poskrbeti sama zase. Te osebe so v tistem trenutku po navadi brez dohodkov, in tudi če bi (v nekem pravljičnem svetu) takoj sklenile pogodbo o zaposlitvi, bi prvo plačilo prejele šele po mesecu in pol. Podobno se zgodi, če vložijo prošnjo za denarno socialno pomoč, do katere so upravičene enako kot slovenski državljani, saj prvo izplačilo dobijo šele 20. dan naslednjega meseca. Prav temu mesecu in pol, v katerem si azilanti brez sredstev za preživljanje začnejo urejati življenje po novem, je bila namenjena enkratna denarna pomoč.
-
3. 6. 2016 | Mladina 22 | Politika
Z Goranom Klemenčičem smo se pogovarjali o sodstvu, pa tudi o bodeči žici, vojski na meji, zaostrovanju azilne zakonodaje, električnih paralizatorjih, gradnji novega zapora … Dolgoletni zagovornik človekovih pravic, zdaj minister, priznava, da mu ministrska funkcija onemogoča, da bi ravnal povsem v skladu s svojimi prepričanji in ideali, a kljub temu meni, da lahko znotraj vlade prispeva več, kot če bi jo kritiziral od zunaj, in se posledično zdi kot nekakšen (osamljeni) glas razuma znotraj vlade.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Družba
Če vidite policiste v akciji, raje poglejte stran
Je nadzor javnosti na delom policije v Sloveniji dovoljen ali prepovedan? Sme občan opazovati, spremljati in dokumentirati izvajanje policijskih postopkov na ulici? Sme to storiti novinar, fotograf? Odgovor, ki ga dajejo ustava, zakonodaja, odločba informacijskega pooblaščenca in (vsaj uradno) policija, je da. V praksi pa je odgovor lahko tudi ne.
-
27. 5. 2016 | Mladina 21 | Politika
Ustavno sodišče je ponovno zavrnilo možnost, da bi odločalo o ustavnosti zakonodaje, ki ureja popravo krivic izbrisanim. Čeprav bi ustavni sodniki že zdavnaj lahko odločili o (proti)ustavnosti navzgor omejene višine odškodnine, tudi tokrat o tem niso vsebinsko odločali in so izbrisanim zgolj sporočili, da lahko po poltretjem desetletju čakanja še malo počakajo.
-
20. 5. 2016 | Mladina 20 | Politika
V Sloveniji ostaneta dva od stotih prosilcev za azil
O življenju prosilcev za mednarodno zaščito oziroma prosilcev za azil v Sloveniji, o tem, kako tečejo postopki, kakšno je njihovo življenje v tem negotovem obdobju, ne vemo veliko. Kaj se zgodi z ljudmi, ki pridejo v Slovenijo in vložijo prošnjo za azil, tako kot je to v mesecih begunske krize storilo okoli 650 ljudi, v prihodnjem letu in pol pa jih bo še vsaj 567, ki jih bo Slovenija sprejela v skladu s solidarnostnim dogovorom med državami članicami o porazdelitvi bremena prosilcev za azil?
-
13. 5. 2016 | Mladina 19 | Politika
Dragica Wedam Lukić je bila ustavna sodnica in predsednica ustavnega sodišča v njegovem najlepšem, skoraj romantičnem obdobju, ko so gradili in razvijali varovanje človekovih pravic na temeljih, ki jih je postavila prva, legendarna zasedba. Zaveda se, da so tudi oni imeli srečo. S sestavo ustavnega sodišča namreč. V zadnjih letih te sreče ustavno sodišče nima, ugotavlja Wedam Lukićeva in se sprašuje, kdo bo v razmerah brezkompromisnih političnih obračunavanj in negativnih kampanj sploh še pripravljen kandidirati na mesto ustavnega sodnika. Vprašanje je umestno, saj se bo v letu in pol zamenjala praktično celotna sestava ustavnega sodišča.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
V Sloveniji je zdaj nekaj več kot 350 prosilk in prosilcev za mednarodno zaščito. Nastanjeni so na večjih skupnih lokacijah, v Azilnem domu in njegovih izpostavah. To so ljudje, ki so se znašli v neznanem okolju, jezikovno, kulturno in nasploh, pogosto travmatizirani od poti in razmer v državi izvora. Seveda potrebujejo pomoč, a jim je država, v kateri so se znašli, ne zagotavlja dovolj.
-
6. 5. 2016 | Mladina 18 | Politika
Predsednik državnega zbora Milan Brglez je brez neposredne zakonske podlage, brez člena, ki bi mu to omogočal, odločil, da roka za zbiranje podpisov za več referendumov, ki jih predlagajo delavci migranti iz Apač, ne bo razpisal. Čeprav je to na prvi pogled videti kot ošabnost, avtoritarnost, se je najbolj smejalo prav njemu. Dobil je priložnost, da se predstavi kot zaščitnik pravice do referenduma, kot varuh vladavine prava pred skupino neposlušnih državljanov. Brglez pa je lahko zadovoljen tudi zato, ker je politika dobila nov izgovor za dodatne omejitve pravice do referenduma.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
V vsaki skupini ljudi je mogoče najti dobre in slabe, napake delajo eni in drugi. Tako je med volivci desnice, volivci levice in med tistimi, ki ne volijo. In med migranti, prebežniki oziroma begunci, ki prihajajo v Evropo. Tudi med tistimi, ki so in še bodo prišli v Slovenijo. A če se neprimerno vedejo posamezni pripadniki lokalnega prebivalstva, to običajno nima nikakršnih posledic na stanje duha v družbi kot celoti. Kadar pa kaj narobe stori Sirec, Afganistanec, musliman, se to posploši na celotno begunsko populacijo in ima za posledico strah pred drugačnimi, zapiranje enih pred drugimi, ne nazadnje fašizacijo družbe. A ni treba, da je tako, obstajajo druge poti.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
Pred dnevi je v organizaciji Slovenske filantropije potekal posvet, na katerem so obravnavali vprašanje mladoletnih prosilcev za azil brez spremstva. Na njem so sodelovali vsi, ki so vključeni v skrb za mladoletnike, ki se v Sloveniji znajdejo popolnoma sami, skupna pa jim je bila ugotovitev, da je področje sistemsko neurejeno in prepušča vsem pristojnim (in s tem mladoletnikom), da se znajdejo, kot vedo in znajo.
-
29. 4. 2016 | Mladina 17 | Politika
Novi slovenski sodnik na evropskem sodišču za človekove pravice je postal kazenski odvetnik dr. Marko Bošnjak. V Sloveniji ni bilo opaziti posebnega navdušenja, še največ ga je pokazala politična desnica, in sicer nad tem, da na položaj ni bila izbrana podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto. Poslanec SDS Vinko Gorenak jo je na blogu poimenoval »luzerka«.
-
22. 4. 2016 | Mladina 16 | Družba
Pred časom je vrhovno sodišče razveljavilo sodbo v zadevi Patria II in jo vrnilo v ponovno sojenje, ker naj bi bila obsojenima, slikarju Juretu Cekuti in nekdanjemu brigadirju Petru Zupanu, kršena pravica do izvajanja dokazov v lastno korist. Zupan je bil izpuščen iz zapora, Cekuta pa ne, ker prestaja zaporno kazen zaradi obsodbe v drugi zadevi, če temu res lahko rečemo prestajanje zaporne kazni.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Ramin Shadani prihaja iz Irana, od tam je pobegnil pri rosnih 19 letih. Pred štirimi leti je v Sloveniji dobil status političnega azilanta in se vpisal na fakulteto. Slovensko azilno politiko je spoznal na svoji koži od znotraj in od zunaj. Potem ko je dve leti živel v azilnem domu, je v času begunske krize opravljal delo prevajalca na meji, danes pa sodeluje s Slovensko filantropijo kot prevajalec za prosilce za azil, zadnje dni tudi na eni izmed osnovnih šol v Logatcu, kamor so vpisani begunski otroci iz tamkajšnjega nastanitvenega centra.
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Družba
Romska problematika, nelegalna romska naselja, oskrba s pitno vodo in izobraževanje, po dveh desetletjih in pol strategij, nacionalnih programov in resolucij ostaja bolj ali manj tam, kjer je bila. Na začetku. Razmere so, z redkimi izjemami, neurejene. Država se je iz reševanja teh vprašanj umaknila in ga prepustila lokalnim skupnostim. Kaj preostane romski skupnosti? So to tožbe zoper državo in lokalne skupnosti?
-
15. 4. 2016 | Mladina 15 | Politika
Omejevanje suverenosti in demokracije
Svetovni trgovinski sporazumi (najbolj znan je TTIP – čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo) so v svojem bistvu legalizacija poslovanja prek davčnih oaz. S temi sporazumi korporacijam dajemo naddržavni položaj in nedotakljivost, izrecno pa jih oproščamo obveznosti do držav, v katerih delujejo. V civilni družbi in tudi v delu politike zato razmišljajo, ali ne bi bilo morda modro, da se o tem izrečejo ljudje. Recimo na referendumu.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Za ljubljansko Osnovno šolo Livada je bil vpis otrok iz azilnega doma nekoč rešitev v sili. Šoli je grozilo zaprtje zaradi medverskih in mednacionalnih nasprotij, zaradi katerih je ostala brez polovice učencev, saj so starši »slovenskih« otrok te prepisali v druge, okoliške šole. Dve desetletji kasneje gre za šolo, na katero se država obrača za primere dobrih praks pri izobraževanju in vključevanju priseljenskih otrok v družbo. Gonilna sila pri preobrazbi šole iz tipične »getovske šole« v zgled drugim je njen ravnatelj Goran Popović.
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Prejšnjo soboto je na Trgu republike v Ljubljani potekal shod V obrambo Slovenije oziroma proti sprejemanju beguncev in migrantov. »Bilo je veličastno. Na prvi pogled zelo podobno Planici. Nepregledna množica stotin slovenskih zastav, ki ti poženejo kri po žilah, ki ti dvignejo sleherno dlako na telesu, ki vzbujajo upanje …« je na blogu napisal poslanec SDS Vinko Gorenak. Je bilo res tako?
-
8. 4. 2016 | Mladina 14 | Politika
Ko je minuli teden ustavno sodišče (ponovno) zavrnilo ustavno pritožbo izbrisanega, s čimer je (ponovno) zavrnilo tudi možnost, da bi preverilo ustavnost zakonodaje, ki ureja položaj izbrisanih ali popravo krivic, se to ni zdelo nič nenavadnega. A nekoliko podrobnejši vpogled v zgodbo izbrisanega Dragana Đekića pokaže pravo sliko popolne odsotnosti empatije ustavnih sodnikov do najšibkejših, ki so že leta ujeti v pravnih formalizmih. Tudi ali predvsem zaradi ustavnega sodišča.
