Darja Kocbek
-
17. 6. 2012 | Ekonomija
Kako davkoplačevalci krmijo banke
Že več tednov je jasno, da španske banke brez milijardne pomoči države ne morejo preživeti, odprto je bilo samo, od kod bodo vzeli denar. Ker jim španska vlada ne more zagotoviti dovolj, bodo do 100 milijard evrov dobile iz evropskega reševalnega sklada EFSF. Da bi banke preprosto pustili propasti, ni bila rešitev – kajti preveč pomembne so bojda za stabilnost finančnega sistema in realnega gospodarstva. S tem zakoni tržnega gospodarstva za področje financ v veliki meri ne veljajo več: gospodarska podjetja propadejo, če slabo poslujejo, banke pa rešuje država, piše Olaf Storbeck v nemškem Handelsblattu.
-
12. 6. 2012 | Ekonomija
Iskanje izdelkov in storitev po ugodni ceni je postalo del naše kulture. Ljudje se vozijo na drug konec mesta kupit izdelek, ki je v akciji za evro ali dva cenejši kot v najbližjem trgovskem centru, prek spleta kupujejo izdelke, za katere jim ponudniki zagotavljajo, da jih nikjer drugje ne bodo dobili ceneje, kupujejo kosilnice zato, ker so v akciji, ne zato, ker bi jih potrebovali. Varčnost je postala neskončen lov za izdelki in storitvami po najnižji ceni, piše publicist Marq de Villiers na spletni strani Centra za napredek stabilnega državnega gospodarstva.
-
10. 6. 2012 | Družba
Ideal združene evrope pod velikim vprašajem
Nekatere lepe ideje so kot lep objekt, ki ima v sebi časovno bombo. Ena takšnih lepih idej je združena Evropa, ki ji grozi razpad, čeprav ni bila oblikovana z namenom, da eksplodira. Da bi razumeli zakaj, je treba pogledati intelektualne korenine Evropske unije, v Project Syndicate piše Ian Buruma, profesor za demokracijo, človekove pravice in novinarstvo na kolidžu Bard.
-
7. 6. 2012 | Politika
Evropska unija je prostovoljna kvazi federacija iz suverenih in demokratičnih držav, kjer so volitve pomembne in si volivci v vsaki državi prizadevajo odločati o svoji usodi, ne glede na želje in interese partnerskih držav članic. Oktobra lani je tedanji predsednik grške vlade Jorgos Papandreou predlagal, da bi Grki na referendumu odločali o drugem programu mednarodne pomoči, za katerega so se voditelji članic EU dogovorili na vrhu v Bruslju.
-
5. 6. 2012 | Ekonomija
Kjer si ljudje pomagajo med seboj, imajo manjšo brezposelnost
Roxanne Hollander je začela ponujati masažo, akupunkturo in kiropraktiko za četrtino cene. Lee Pollard je podaril 500 rabljenih računalnikov revnim otrokom in upokojencem, ki so mu jih ljudje prinesli v delavnico. Tony Sullivan, ki popravlja in prodaja glasbene instrumente, se je odločil ponuditi brezplačne ure glasbene šole, ko se mu je zmanjšalo število učencev, ker te dejavnosti vse več staršev svojim otrokom ne more več plačevati. »Vsakdo, ki stopi skozi vrata je več ali manj prijatelj. To so vse ljudje iz tega majhnega mesta, iz tega območja. To so moji sosedi in trpijo. Skušam jim pomagati, kolikor jim lahko,« je povedal novinarki Ledi Hartman, ki je za The Christian Science Monitor napisala članek Rešitve za službe: Ali lahko dobrodelnost v mestu zmanjša brezposelnost?
-
3. 6. 2012 | Ekonomija
Prva povojna generacija, ki ji grozi slabše življenje kot njihovim staršem
Mladi v Evropi so do zdaj živeli v prepričanju, da jih čaka boljše življenje kot njihove starše, zdaj pa so postavljeni na stranski tir in jim grozi, da bodo izgubljena generacija, v Guardianu piše poljski sociolog Zygmunt Bauman. Po več desetletjih, ko so mladim pričakovanja rasla, so ta za sedanjo generacijo v padcu, ne v postopnem padcu, ampak strmem, ki onemogoča kakršne koli upanje za mehek in varen pristanek. Kljub izobrazbi in pričakovanjem mladim danes grozi dolgotrajna brezposelnost in »slaba delovna mesta«, današnji mladi so prva povojna generacija, ki jim grozi slabše življenje kot njihovim staršem.
-
30. 5. 2012 | Ekonomija
Čas je za tehtno razpravo, kakšen kapitalizem imeti
Kapitalizem je kot sladoled, pojavlja se v različnih okusih. Te različne kapitalizme je mogoče kombinirati enako kot čokolado in kavo, da nastane moka. Obstaja tudi vrsta dodatkov in okraskov, s katerimi je mogoče obogatiti ponudbo, v svoji kolumni v Washington postu piše Steven Pearlstein. Prva oblika sodobnega kapitalizma je bil izbor roparskih baronov. To je bilo obdobje, ko je gospodarstvo obvladovala peščica umnih podjetnikov in finančnikov, ki so svojo gospodarsko moč brezobzirno uporabljali v politične namene in obratno. Za to obdobje je na splošno znan hiter tehnološki napredek, hitra rast in hitro povečevanje razlik med revnimi in bogatimi.
-
28. 5. 2012 | Ekonomija
Ponavljajoči se problemi Evrope z brezposelnostjo
Ali lahko Evropa naredi »nekaj«, kar bi dejansko pripomoglo k zmanjšanju brezposelnosti, oziroma ali bi bilo smiselno pripraviti evropski načrt ali strategijo za zaposlovanje«? Daniel Gros, direktor bruseljskega inštituta Ceps pravi, da EU na kratek rok lahko naredi zelo malo, na dolgi rok pa je že prejšnja razvojna strategija (lizbonska strategija) zagotovila zelo malo delovnih mest. Predvsem pa EU danes ponavlja napake, ki jih je delala pred 15 leti, ko se je prav tako najprej osredotočila na varčevanje, potem pa videla rešitev v rasti. Tudi predlogi, ki so zdaj na mizi, niso nič novega.
-
27. 5. 2012 | Ekonomija
Milijarder Buffett vlaga denar v časopise
Ameriški milijarder Warren Buffett je prek svoje družbe Berkshire Hathaway samo v tem mesecu kupil 63 časopisov in napovedal, da jih bo kupil še več. Buffett je znan potem, da je imel do zdaj vselej pravi nos za investiranje, precej svojega premoženja je ustvaril prav z naložbami v dejavnosti in družbe, ki so na splošno veljale, da nimajo prihodnosti.
-
22. 5. 2012 | Svet
Grčija bi lahko v primeru zmage strank, ki nasprotujejo varčevalnim ukrepom in reformam, ki so pogoj za mednarodno pomoč, 17. junija, preživela brez izstopa iz evroobmočja. Ekonomisti Deutsche Bank v pravkar objavljeni študiji pravijo, da bi to bilo mogoče z uvedbo paralelnega evra zanje, ki so ga poimenovali gevro. Tako bi Grki lahko svojo lastno valuto devalvirali, kar pomeni, da bi bila v primerjavi z evrom veliko manj vredna, a nova vlada bi imela možnost, da bi jo z močno in kredibilno proračunsko politiko lahko okrepila in tako zagotovila zaupanje vanjo. Ko bi izvedla še potrebne strukturne reforme, bi se Grčija lahko vrnila v območje evra.
-
21. 5. 2012 | Svet
Kar naenkrat je mogoče jasno videti, kako bi območje evra lahko razpadlo šivih. Ne govorimo o daljni prihodnosti, to se lahko zgodi izjemno hitro, v mesecih, ne letih. In stroški, ekonomski in politični, bi bili ogromni, je v New York Timesu napisal ameriški Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman. A hkrati je še vedno prepričan, da je vsaj večino območja evra še mogoče rešiti, a v tem primeru se morajo evropski voditelji, zlasti Nemčija, in Evropska centralna banka (ECB) začeti drugače obnašati. Prenehati morajo moralizirati in priznati realnost. Prenehati morajo z zavlačevanjem.
-
15. 5. 2012 | Ekonomija
Brezposelnost je tragedija, reveži ne ogrožajo elite
Marca 2009, pol leta po zlomu velebanke Lehman Brothers, je guverner ameriške centralne banke (Fed) Ben Bernanke na različnih trgih že videl poganjke kot znanilce pomladi, ki naj bi pokazali, da se vrača zaupanje investitorjev in se gospodarstvo vrača v stare tirnice. S temi besedami je takoj požel veliko pozornosti in revija Time ga je konec leta razglasila za osebnost leta, v odlomku svoje nove knjige End this depression now! (Končajmo to depresijo zdaj!), ki jo je objavil portal Truthdig, piše Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman. »Očitno v tem vrtu vse ni bilo tako, kot bi moralo biti, in rast se ni vrnila,« ugotavlja.
-
7. 5. 2012 | Družba
Murdoch ni prvi, ki verjame, da ne more voditi koruptivne družbe
Medijski mogotec Rupert Murdoch »ni primerna oseba« za vodenje velikega mednarodnega podjetja, piše v poročilu britanskega parlamenta. Parlamentarci to ocenjujejo na podlagi njegovega ravnanja po razkritju, da so novinarji njegovega časopisa News of the World in njihovi podkupljivi pomagači prisluškovali, kaj so se žrtve umora in sorodniki britanskih vojakov, ki so bili ubiti v Afganistanu, pogovarjali po mobilnem telefonu. Povedano z drugimi besedami, Murdoch velikega mednarodnega podjetja ne more voditi, čeprav je njegovo, ker ni poskrbel in ukrepal, da bi preprečil korupcijo v njem.
-
4. 5. 2012 | Družba
Ko zapori in boj zoper terorizem postanejo posel
Vsak stoti prebivalec je v zaporu. Čeprav predstavlja le 5 odstotkov svetovnega prebivalstva, ima kar 25 odstotkov vseh zapornikov na svetu. Ne, ta država ni Severna Koreja, ni Kitajska, Belorusija ali Iran. Ta država so ZDA. Razlog za tako visoko število zapornikov je v tem, da so zapori tam danes posel.
-
3. 5. 2012 | Družba
Dobrodošli v igrah lakote 2012
V času odraščanja je publicistka Rebecca Solnit požirala knjige, kar pomeni, da je redno prebirala tudi znanstveno fantastiko. Te knjige naj bi pripovedovale o prihodnosti, a se je vselej izkazalo, da veliko govorijo tudi o sedanjosti, piše v članku Dobrodošli v igrah lakote 2012. Danes po njenih opažanjih živimo v svetu, ki je veliko bolj divji, kot je bil prikazan v znanstveni fantastiki iz njene mladosti. Njen telefonski aparat je 58-krat hitrejši kot je bil najhitrejši računalnik od IBM leta 1964 in bolj zmogljiv kot računalniki na vesoljski ladji Appolo leta 1969. Živimo v času, ko znanstveniki s področja genskega inženiringa z geni meduze ustvarjajo sesalce, ki se svetijo v temi, brezpilotna letala, ki jih upravljajo računalničarji v Nevadi, pa ubijajo ljudi v Afganistanu in Pakistanu. In imamo znanstvenofanstatično triologijo, ki ne bi mogla biti bolj primerna za sedanji čas.
-
1. 5. 2012 | Družba
Boj za pravice in pravičnost je oblika samoobrambe
»Če ste resen revolucionar, si ne prizadevate za avtokratsko, ampak za ljudsko revolucijo, ki bo privedla do svobode in demokracije, kar je izvedljivo le, če se množica odloči to uresničiti, izpeljati in rešiti probleme. Ljudje tega razumljivo ne bodo naredili, dokler ne bodo ugotovili, da so sami prepreka za spremembe,« je ob prvem maju napisal profesor Noam Chomsky. Občutljiv revolucionar ne odneha in hoče izvesti spremembe iz dveh razlogov. Ker je to vredno narediti, kajti ljudje bi morali imeti 8-urni delavnik ne 12-urnega. In na splošno bi morali delovati v skladu s spodobnimi etičnimi vrednotami.
-
30. 4. 2012 | Ekonomija
Evropski proračun zrel za varčevalne ukrepe
Ob opozorilih, da ji v proračunu EU zmanjkuje denarja za plačila računov, ker države članice z namenom, da bi jim čim več iz Bruslja kanilo nazaj, nenehno povečujejo znesek, za katerega sme podpisati pogodbe in objaviti javne razpise, hkrati pa zmanjšujejo znesek, ki je namenjen poravnavi teh obveznosti, evropska komisija ne pozabi omeniti, da za stroške za administracijo v vseh evropskih institucijah porabi manj kot 6 odstotkov vsega denarja v proračunu.
-
29. 4. 2012 | Družba
Vloga sodobnih medijev pri nastajanju in širjenju škandalov
Kako se v sodobnem svetu širijo škandali in kako sodobni mediji vplivajo na njihovo nastajanje in pospešujejo njihovo širjenje, v knjigi Der entfesselte Skandal (Širjenje škandala) s podnaslovom Konec kontrole profesor Bernhard Pörksen analizira skupaj z medijsko raziskovalko Hanne Detel. Kaj imajo skupnega obtožbe o škandalih politikov in drugih javnih osebnosti, pa nasilni pretepi na javnih prevoznih sredstvih, ki jih nekdo posname z mobilnim telefonom in objavi na You Tube, pa zasebna elektronska pošta, ki postane verižno pismo? To je posledica popolne izgube nadzora, kar je mogoče razumeti kot skupen vzorec obnašanja.
-
24. 4. 2012 | Politika
Populiste ustvarja politika, ki je postala votel spektakel
Evropska komisija je posvarila pred širjenjem populizma v Evropi, publicista Chrisa Hedgesa pa uspeh populistov in skrajnih desničarjev ne preseneča, kakor piše v članku Globalizacija votle politike. Bil je na predvolilnem zborovanju socialističnega kandidata Francoisa Hollanda, ki jo je označil kot depresivno izkušnjo. Kandidatove besede so bile prazne in klišejske, podobno, kot jih posluša od politikov v ZDA. Hollande je ponavljal besede »usoda«, »napredek« in »spremembe« in skušal oponašati zadnjega socialističnega predsednika Francije Francoisa Mitterranda.
-
23. 4. 2012 | Ekonomija
Razvojnih oddelkov ni mogoče vrniti v podjetja čez noč
SID banka bo na podlagi posebnega razvojnega programa financirala tehnološko-razvojne projekte podjetij v višini 150 milijonov evrov. Lani je ta banka z Evropsko investicijsko banko (EIB) podpisala pogodbo v višini 100 milijonov evrov za financiranje razvojno-raziskovalno-inovacijskih projektov. Za financiranje takšnih projektov v podjetjih, ki so dobavitelji avtomobilski industriji, si je SID banka leta 2009 od EIB zagotovila 50 milijonov evrov. Skupaj to znese 300 milijonov evrov v zadnjih treh letih. Vlaganja v raziskave in razvoj so se od začetka krize (2008–2010) precej povečala tudi zaradi večjih izdatkov državnega sektorja za te namene v okviru tako imenovanih proti kriznih ukrepov, ugotavljajo na vladnem uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
-
20. 4. 2012 | Ekonomija
Znižajmo jim plače, pa bodo prisiljeni delati več
Delodajalci stavke zaposlenih v javnem sektorju niso podprli. Da je krivična do ljudi v gospodarstvu, ki že več let prenašajo težo krize, je dejal predsednik Združenja Manager Dejan Turk. Da so za nov gospodarski razvoj potrebna odpovedovanja in premišljeno upravljanje z razpoložljivimi viri, pravijo na gospodarski zbornici. Tudi nekateri zaposleni v zasebnem sektorju, zlasti tisti, ki še zaslužijo dovolj, da ohranjajo svoj status v srednjem sloju, se strinjajo, da je bila stavka neupravičena, da je javnim uslužbencem treba znižati plače, jih začeti odpuščati in jim naložiti več dela.
-
17. 4. 2012 | Ekonomija
Problem železnice je tudi elektrika
Za učinkovitejši in hitrejši prevoz tovora in ljudi po železniških tirih po Sloveniji, zlasti med Koprom in Divačo, kjer je predvidena dograditev drugega tira, in naprej do Maribora, kjer bo treba obstoječo progo nadgraditi, bo železnica potrebovala več električne energije. Medtem ko ima železnica v drugih evropskih državah zagotovljeno izmenično napajanje z napetostjo 25 kilovoltov, ima v Sloveniji zagotovljeno le napajanje z enosmernim tokom z napetostjo 3 kilovolte. Namesto napajanja prek 400-kilovoltnih daljnovodih ima železnica v Sloveniji na voljo le napajanje z električno energijo po 100-kilovoltnih daljnovodih.
-
9. 4. 2012 | Ekonomija
Bančne tarife previsoke in nepregledne
Stroški, ki jih banke zaračunavajo svojim komitentom, so nepregledni, imetniki računov nimajo na razpolago celovitih informacij kaj in koliko jim banke zaračunavajo, poleg tega teh tarif med različnimi bankami tako rekoč ni mogoče primerjati, in razlike v zneskih med bankami so ogromne. Evropska komisija zdaj zbira predloge, kako ta problem odpraviti. V Sloveniji nanj opozarja Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ki bo pri pripravi predlogov za komisijo sodelovala s partnerskimi organizacijami v okviru Evropske potrošniške organizacije BEUC.
-
2. 4. 2012 | Ekonomija
Trošarina za alkohol deli države EU
Trošarina je ena od dajatev, s katerimi države polnijo svoj proračun. Minimalna višina je določena na ravni EU. Določijo jo ministri za finance na zasedanju v Bruslju s soglasjem, kar pomeni, da nobeden ne sme biti proti. Veljavne minimalne zneske trošarine za alkohlne pijače so določili leta 1992. Za vlade držav članic, ki odločajo o višini trošarine na nacionalni ravni, je edina omejitev, ko odločajo o dvigu in znižanju trošarin, minimalni znesek, ki je določen na ravni EU.
-
27. 3. 2012 | Ekonomija
Načrt evropskih ključnih prometnic ne pomeni, da je denar zagotovljen
EU ima zemljevid ključnih prometnic, za katere bodo članice EU lahko zaprosile za evropsko sofinanciranje. Ta zemljevid so po dveh letih pogajanj, katere projekte vključiti, na nedavnem zasedanju potrdili ministri za promet držav članic. A s tem pogajanja še niso zaključena, saj je treba zdaj zagotoviti še finančne vire, potrditev zemljevida seveda tudi ne pomeni, da so države članice za svoje projekte, ki so na zemljevidu, evropski denar tudi že dobile. Zanj se bodo potegovale prek razpisov, ki jih bo objavila evropska komisija.
-
20. 3. 2012 | Ekonomija
Z zaščito se zmanjšajo možnosti za ponaredke
Sir tolminec je pravkar postal enajsto zaščiteno slovensko živilo oziroma proizvod v EU. Roger White, tiskovni predstavnik evropskega komisarja za kmetijstvo, nam je pojasnil, da je na seznamu 227 proizvodov, ki še čakajo na potrditev, 9 proizvodov iz Slovenije. Namen zaščite je, razlagajo na komisiji, zagotoviti evropskim proizvajalcem, da ohranijo sloves, da proizvajajo kakovostno hrano, kajti poleg zakonskih zahtev ji dodajo kvalitete, ki jih potrošniki posebej cenijo, recimo proizvodnja po tradicionalnih metodah in receptih.
-
13. 3. 2012 | Ekonomija
Domača proizvodnja obutve ima prihodnost
Kopitarna Sevnica je pred kratkim napovedala, da je pripravljena sodelovati pri dokapitalizaciji Peka. Tako bi se povezali dve tradicionalni čevljarski družbi v Sloveniji. Ob tem se postavlja vprašanje, kaj čevljarska panoga sploh danes pomeni v slovenskem gospodarstvu in kakšne so njene perspektive na dolgi rok.
-
6. 3. 2012 | Ekonomija
Biogospodarstvo je priložnost za Slovenijo
Evropska komisija je predstavila strategijo za prehod evropskega gospodarstva v biogospodarstvo, ki že zdaj v EU ustvari skoraj 2000 milijard evrov prometa in zaposluje 22 milijonov ljudi, kar je 9 odstotkov vseh zaposlenih v EU. Izraz biogospodarstvo po razlagi komisije pomeni gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo, v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega, iz morja pa tudi odpadke. Vključuje tudi uporabo bioloških procesov za trajnostne industrijske panoge.
-
27. 2. 2012 | Ekonomija
Zamuda pri črpanju denarja za ekološke projekte
Eko sklad je lani dobil od Evropske investicijske banke (EIB) 50 milijonov evrov za financiranje okoljskih projektov. V EIB so pojasnili, da je ta denar namenjen za sofinanciranje majhnih in srednje velikih okoljskih projektov, ki jih izvajajo lokalne oblasti, javna in zasebna podjetja. Vesna Vidič, sekretarka Eko sklada, nam je pojasnila, da je v tej pogodbi 31. maj 2014 določen kot skrajni rok črpanja kredita, poroštvo države pa je pogoj za črpanje kredita.
