Bernard Nežmah

Bernard Nežmah

  • Bernard Nežmah

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga

    Jure Šterk: Dnevnik zadnje plovbe

    Knjiga ne prinaša bralne naslade; pisana je asketsko: stanje vremena, prevožene dnevne milje, seznam dnevnih obrokov in po nekaj odstavkov teksta. Skratka literarni spomenik, ki pa niti ne razkrije tajne, zakaj Človek zapusti ugodje modernega življenja in več kot leto prepluje sam, ne da bi srečal drugega človeka, ne da bi se ustavil na kopnem. Branje dnevniških zapiskov nedvomno postavi eno - to ni bil beg, nasprotno, to je iskanje drugačnega življenja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 12. 2011  |  Mladina 48  |  Pamflet

    Do zadnjega diha

    V predvolilnih spopadih kandidati vlečejo še poslednje adute. Predsednica LDS Katarina Kresal je dobila kakšno TV minutko zgolj s tem, da je medijem potožila, da so ji cenzurirali reklamni oglas, na katerem se poljubljata dva geja. In poantirala, da je na pohodu konservativnost, ki se ji lahko zoperstavi samo njena stranka. Domiselna provokacija, vendar z izrabljanjem gejev za lastno promocijo. Kaj bi namreč človek pričakoval od libertine stranke, če ne, da bi postavila deklariranega geja za ministra, ali pa ga poslala na volilno soočenje, na pa da mu odmeri mesto v reklamni kulisi. Tako kot če bi ameriški demokrati ne kandidirali Baracka Obame za predsednika, ampak bi ga porabili v propagandnem posnetku, kjer skoči v mondeni bazen poln petičnih belcev.

  • Bernard Nežmah

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Kultura  |  Knjiga

    Richard Pipes: Kratka zgodovina ruske revolucije

    Ker je revolucijo v Rusiji temeljito obdeloval prof. Britovšek v nizu knjig že v sedemdesetih, torej vprašanje: kaj prinaša Pipes? V prvi vrsti spremembo perspektive; če smo nekoč prebirali o spopadih v partijskem vrhu, tokrat beremo zgodovino ruske demokracije: Ugotovitev, da Lenin za razliko od Stalina ni pobijal svojih boljševiških tovarišev, je Pipes zavrnil kot manj pomembno: „Do outsiderjev, ki niso bili člani njegove partije - šteli pa so 99,7 odstotka prebivalstva -, Lenin ni kazal nobene človečnosti.“

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    25. 11. 2011  |  Mladina 47  |  Pamflet

    Zakon družine

    Bog se je vrnil v Slovenijo, spet se namreč dogajajo čudeži. Oglasila se je institucija, za katero je kazalo, da več ne obstaja. ARSO je zdaj objavil, da je onesnaženost zraka po slovenskih mestih alarmantna. In opozoril pljučne bolnike, otroke in bolnike z alergijami, naj se čim manj zadržujejo na prostem. Nacionalka je takoj nato v Odmevih gostila eksperta, kot sta profesorja Matej Ogrin in Marko Otorepec. Avtomobilski promet je glavni vir polucije, pri čemer mestna politika v Ljubljani ni storila praktično nič. Še več, dr. Ogrin je prinesel primerjavo, da v Murski Soboti poskušajo zmanjšati onesnaženja z znižanjem cen avtobusnega prometa, medtem ko so v Ljubljani sklenili za 50 odstotkov podražiti avtobusne vozovnice in gradijo garaže v samem mestnem središču, ki še dodatno privablja osebne avtomobiliste v mesto. Ob tem je navrgel, da je obstajala natančna skica koridorja, ki bi moral ostati nezazidan, da bi omogočal prevetritev prestolnice, vendar pa so ga veselo pozidavali.

  • Bernard Nežmah

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Knjiga

    Boštjan Videmšek: Vojna terorja

    Televizijske hiše od napada na Afganistan prinašajo redne posnetke bombnih razdejanj in stalno beležijo podobe vojne s teroristi. Vse je pravzaprav isto, samo trupla in pejsaži se menjavajo. Videmšek je kot vojni reporter stopil korak v nevidno. Opazoval je ameriške vojake v akcijah, se pogovarjal zdaj z njimi, zdaj z njihovimi žrtvami, drugič z uporniki, spet drugič z zlatokopi, potem s preživelimi učenkami z buldožerji zravnane medrese. Je lovec na trenutek, naj si bo prizor sadističnega streljanja psa, ali pripoved o muli, ki je izžrebal najstnike, jih sprva mesec držal kot v raju, potem pa poslal v samomorilsko akcijo. Gleda, posluša in brska. Hoče ugotoviti, kako je tam. Dogodek za dogodkom.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    18. 11. 2011  |  Mladina 46  |  Pamflet

    Denar in zrak

    Predvolilne ankete so zabeležile prve preobrate: padec Virantove stranke, poskok Pahorjeve SD, a tudi dvig SLS Radovana Žerjava ter vstajanje od mrtvih Nove Slovenije Ljudmile Novakove. Od kod ti skoki?

  • Bernard Nežmah

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Knjiga

    Fernand Braudel: Dinamika kapitalizma

    Braudelova dela so voluminozna, naj si bodo »Strukture vsakdanjega življenja«, »Igre menjave« ali pa »Čas sveta«, vsak prevod zahteva vsaj dve knjigi papirja na ne manj kot 700 straneh. Pri njem zgodovina ne poteka kot nizanje podatkov in izmenjevanje vladarskih imen in imperijev, on zgodovino misli.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    11. 11. 2011  |  Mladina 45  |  Pamflet

    Jutri je manj

    Stranke Zares, SNS in LDS so tokrat našle skupni jezik: protestirajo proti nacionalki, ker jih ni vključila v predvolilno soočenje v »Pogledih«. TV SLO jim je sicer odgovorila elegantno, češ ta oddaja še ni v času predvolilne kampanje, pa vendar načelno velja, da je prav kampanja trenutek, ko naj bi mediji v volilnih oddajah dajali možnost tudi tem, ki po javnomnenjskih anketah niso v vrhu.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    4. 11. 2011  |  Mladina 44  |  Pamflet

    Za krasno svečo manj

    Dan mrtvih je letos potekal pod geslom - sveča manj! Ministrstvo za okolje je sprožilo akcijo ozaveščanja, da z manj prižganimi svečami prispevamo k čistejšemu zraku. Človek ima kar slabo vest, ker je za starega očeta in staro mamo prižgal po eno svečo, namesto da bi oba združil s skupnim plamenom. Toda, če sprejmemo, da je akcija ministra Roka Žarnića vsaj nekoliko uspela, to pomeni, da se je za dva dni v letu nekolikanj zmanjšala polucija zraka.

  • Bernard Nežmah

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Knjiga

    Piotr Bednarski: Modrikasti sneg

    Ves čas smo bili lačni, raztrgani in ušivi. To je bil naš svet, naša resničnost, naš vsakdan. Ni se nam bilo treba upirati slastnim skušnjavam. Vse, kar smo imeli, je bilo življenje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 10. 2011  |  Mladina 43  |  Pamflet

    Lažni preroki

    Šolstvo, zdravstvo, znanost in kultura so tisti, ki se po naravi stvari obračajo s prošnjami in zahtevami na proračun, da jim nameni nekaj sredstev za njihovo delovanje. Kulturna društva, osnovne šole, inštituti in zdravstveni domovi pač ne funkcionirajo po zakonih trga, brez pomoči države preprosto ne morejo preživeti v danem obsegu.

  • Bernard Nežmah

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Knjiga

    Brina Svit: Hvalnica ločitvi

    Hvalnica je bila precej pozabljena zvrst eseja, ki jo najbolj udejanja »Hvalnica norosti« Erazma Rotterdamskega z začetka 16. stoletja, toda v zadnjih letih postaja spet priljubljena forma, če pomislimo le na uspešnico Carla Honoreja »Hvalnica počasnosti« iz l. 2004. Sodobna prikladnost hvalničnih naslovov je v ustvarjanju takojšnjega šoka - avtorji že na en mah napovedo, da bodo čislali nekaj, kar drugače velja kot neprimerno, slabo ali boleče. Jasno, da bo bralec pohitel prebirati, kako avtorji utemeljujejo na glavo postavljene vrednote.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    21. 10. 2011  |  Mladina 42  |  Pamflet

    Idejni naboji protestnikov

    Skupina protestnikov pred ljubljansko borzo je največji novum slovenske politike. Ob prvih protestih sta se z njimi takoj slikali dve voditeljici stranke TRS, mednje je prišel Zoran Janković pa premier Borut Pahor. Toda za soboto je prišla nedelja, za njo novi teden, skupinica pa simpatično vztraja. Še več, sposobna je celo pronicljivega političnega govora, ko je izobesila plakat - »Tudi jaz bi bil Jankovićev sin«.

  • Bernard Nežmah

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga

    J. M. Coetzee: Poletje

    Kar seveda ni ovira za bralca, ki bi prvič vzel v roke Coetzeeja. Delo je unikatno. Najprej na formalni ravni, kjer knjigo tvori pet intervjujev, nad čimer je čitajoči sprva začuden, na koncu pa sprejme, da je to najbolj ustrezna oblika avtobiografskega romana. Dve ljubici, vmes pa pogled zaljubljene sestrične, predavateljskega kolega in matere njegove učenke, ki opisujejo, kakšno bitje je bil nobelovec. Ja, avtor si je privoščil, da je samega sebe pokopal. Tako dobesedno, saj je v romanu Coetzee mrtev in pisatelj skozi potujeni lik osebnega biografa išče identiteto samega sebe. A zdaj šok v prenesenem smislu svojega pokopa - nekaj let južnoafriškega življenjepisa ga prikaže kot krhko, nerodno, kdaj celo odbijajočo kreaturo. Skratka, o književni korifeji se namesto z glamourjem njegove ženske izražajo z začudenjem, saj ni na njih pustil nobenega usodnega pečata.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    14. 10. 2011  |  Mladina 41  |  Pamflet

    Slovenija kot Mercator

    Razprave o dveh brezplačnikih so dosegle razsežnost izganjanja hudiča. Poslanka Melita Župevc upa, da se na naslednjih volitvah ne bo več primerilo, da bi še izhajala takšna glasila, filozof dr. Boris Vezjak je ocenil, da sta ponižala slovensko novinarstvo. Finalno zaklinjanje pravi: dajmo enkrat za zmeraj opraviti z manipulacijskim novinarstvom.

  • Bernard Nežmah

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Knjiga

    Saša Veronik: A la carte: obnašanje od aperitiva do zobotrebca

    Tovrsten žanr je običajno pisan kot množica ukazov, ki jih mora bralec ponotranjiti, če se hoče kultivirati. Ker pa so danes tudi subkulture del kulture, je način oblačenja in prehranjevanja postal svoboden in s tem kulturen, kakršenkoli že je. In ravno to je prednost Veronikovega brevirja, ki ni pisan mašniško, temveč bolj v smeri Matvejevićevega »Mediteranskega brevirja«. Njegovo izhodišče je polnost dogodka, se pravi, kako iz obedovanja narediti umetniški akt. Uživanje hrane in pitje ni fiziološki proces, kjer gre za to, da goltamo in lokamo, ampak da užitek bivanja razširimo na kulinariko. Najsi bo ustvarjanje vznesenega vzdušja, ko odpremo vino, ali pogled na gosta, ki z lahkotno sproščenostjo samo z vilicami navija špagete.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    7. 10. 2011  |  Mladina 40  |  Pamflet

    Drugačni poleti

    V svetu predvidljivega se je sprožil plaz presenečenj. Slovenski izdelovalec lahkih letal »Pipistrel« alias Ivo Boscarol je zmagal v tekmovanju pod okriljem NASE. Njegov »Taurus 64« je pravo čudo, saj pomeni revolucijo v stroških potovanja. Električno letalo lahko namreč prepelje 4 osebe 700 kilometrov daleč za vsega 5 evrov.

  • Bernard Nežmah

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga

    Albert Christian Sellner: Večni koledar papežev

    Avtor namreč poleg zgodovinopiscev upošteva tudi srednjeveške kroniste, legende in pamflete, moderne raziskave ter sodobna pričevanja.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    30. 9. 2011  |  Mladina 39  |  Pamflet

    Ponarejevalci besed

    Profesor na beograjski univerzi Ranko Bugarski je desetletja pisal znanstvene knjige o lingvistiki, ki so jih prebirali le specialisti. Po srbski okupaciji in uničenju Vukovarja pa je v listu »Republika« objavil praktično študijo zmagovite retorike srbskega nacionalizma, ki je bila namenjena splošnemu bralcu.

  • Bernard Nežmah

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Knjiga

    Ben Lewis: Smeh in kladivo

    Britanski novinar se je lotil proučevanja zgodovine komunizma skozi anekdote in vice. Zgledno je beležil nastop Leninove revolucije in osuplosti nad novim. Tako starka v živalskem vrtu prvič vidi kamelo in poreče: »Glej, kaj so komunisti naredili iz konja!« V Stalinovih čistkah je po samomoru pesnika Majakovskega vzniknil tale vic: Kaj so bile zadnje besede poeta, preden je naredil samomor? - Tovariši, ne streljajte! V mehkejši dobi Hruščova, ki je bil znan po dolgih govorih, so pripovedovali: Ali je mogoče slona zaviti v časopis? - Ja, če je v njem objavljen govor Hruščova.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 9. 2011  |  Mladina 38  |  Pamflet

    Strahovanje

    Po treh letih je premier Borut Pahor doživel nezaupnico. Nizki podpori javnosti je zdaj sledila še premajhna podpora poslancev. Toda, ali je bila takšna usoda res neizbežna? Predsednik vlade ni bil osebno vmešan v noben škandal okoriščanja, pač pa so to počeli njegovi najbližji. Klientelistični minister GG, ministrica KK, vodja njegovega kabineta, če ostanemo pri najbolj razvpitih. Posel z najemom NPU je bil kot mlinski kamen. Medtem ko je oblast poskušala zniževati penzije in plače javnih uslužbencev, ko je drastično oklestila proračun kulturnikov, ko je na vsakem koraku na vseh področjih poskušala ravnati varčno, je bila v enem primeru razsipna. Gospodu Juriju Pogačarju, znancu ex-ministrice Katarine Kresal, je omogočala, da vsak mesec zasluži več kot 10.000 evrov, obenem pa z oddajanjem stavbe, ki jo ima na lizingu, v desetletju postane še njen lastnik. Nepojasnljivo.

  • Bernard Nežmah

    16. 9. 2011  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga

    Alojz Ihan: Hvalnica rešnjemu telesu

    Resda fikcija, a izpod peresa profesorja imunologije, kar jo postavlja v polje verjetnega in možnega. Obenem pa tudi kritika zdravstvenega sistema in psihopatologija medčloveških odnosov.

  • Bernard Nežmah

    9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Kultura  |  Knjiga

    Michel Foucault: Besede in reči

    Foucault je leta 1965 s to knjigo postal eden osrednjih tvorcev strukturalizma in še zdaj je eden najbolj citiranih filozofov. Skupaj s knjigami »Zgodovina seksualnosti«, »Zgodovina norosti, »Nadzorovanje in kaznovanje« je ustvaril polja in zglede »foucaultovske analize«, zaradi česar je danes eden najbolj citiranih družboslovnih avtorjev. Toda, če pri katerem delu, se prav pri tem postavlja vprašanje: čemu bi ga šli danes sploh brati? Potem ko je vmes nastalo na tisoče knjig in člankov, ki parafrazirajo, aplicirajo ali razvijajo njegove ideje.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    9. 9. 2011  |  Mladina 36  |  Pamflet

    Prevod prevoda

    Za 19. stoletje je bila značilna politična borba, v kateri so slovenski politiki zahtevali, da se sodni procesi vodijo v slovenskem jeziku. Konec 20. stoletja so vojaška sodišča na Slovenskem slovenskim obtožencem sodila v srbohrvaškem jeziku. Leta 2011 pa v neodvisni Sloveniji tožilec v zadevi »Patria« predloži dokumente, ki so iz finščine prevedeni v angleščino.

  • Bernard Nežmah

    2. 9. 2011  |  Mladina 35  |  Kultura  |  Knjiga

    Cvetka Bevc: Desetka

    Hkrati tradicionalen z romanesknim slogom, a obenem moderen z najstniškim žargonom, ki vključuje tudi znakovni sistem mobilcev in facebooka. Deset prijateljev, deset izpovedi, deset notranjih bitk. Kot variacija Kurosawinega »Rašamona«, kjer junaki pripovedujejo isto zgodbo iz različnih perspektiv? Ne, tu akterji govorijo seveda tudi o drug drugem, toda vsak razkriva predvsem svoje bolečine odraščanja. Eden skozi upor s starši, drugi v iskanju sebe v razstavljeni družini, tretji s svojo bitjo geja, četrti kot bližnjik droge, peti piflar, šesta agilna alpinistka, sedmi ujetnik računalniških igric, osma Mozarta etc. Skratka, avtorica pretanjeno zajame zelo širok nabor možnih bivanj gimnazijskih drugošolcev, ki pa ni totalen, zakaj med njenimi najstniki ni prestopnika, ki bi prešel v Salingerjevega »Lovca v rži«.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    2. 9. 2011  |  Mladina 35  |  Pamflet

    Vladavina sekire

    Dolgo se je zdela korupcija kot neulovljivi zmaj. Potem pa je Goran Klemenčič spustil v tek Supervizorja in naenkrat je postalo razvidno, da se korupcija koti tam, kjer se odločitve sprejemajo v tajnosti, kjer za vse ne veljajo ista pravila. Oko javnosti, ki ima vpogled v tok denarja, ki iz državnih institucij odteka v zasebne firme, je eden garantov politične klime, ki otežuje razmah korupcije.

  • Bernard Nežmah

    28. 8. 2011  |  Mladina 34  |  Kultura  |  Knjiga

    Alberto Manguel: Knjižnica ponoči

    Po »Zgodovini branja« (CZ 2007) nam Manguel predstavi še zgodovino in posebnosti bibliotek.

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    28. 8. 2011  |  Mladina 34  |  Pamflet

    Misel, knjiga in drevo

    Dopust je trenutek refleksije, čas, ko izstopimo iz vsakdanjih ritualov in samoumevnosti, zato se tokrat v tej rubriki ne pojavljajo njeni standardni junaki. Namesto njih bodo gostovali Tony Judt, Alberto Manguel in Nenad Visković. Prvi je zgodovinar sodobne Evrope, drugi bibliofil in tretji profesor prava.

  • Bernard Nežmah

    19. 8. 2011  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga

    Igor Grdina et alii: Slovenski zgodovinski atlas

    Prvič je izšla knjiga, delo številne skupine strokovnih avtorjev, ki prinaša mnoštvo slovenskih zgodovinskih atlasov (234) od prazgodovine do sodobnosti v samostojni knjigi. Pogled na atlase zgodovine ima vedno presežke, saj se prek podob ovemo, kako spontano mislimo, da je sedanjost malo da ne večna, da se menjajo samo imena držav. Dejstva so kdaj prav frapantna, v 5. stoletju so med osrednjimi mesti tudi kraji, o katerih večina danes ni niti slišala, pogled na srednjeveško plemiško razdelitev slovenskih krajev spominja na leopardovo kožo, predjožefinska karta samostanov nam predstavi stara kulturna središča, pomenljiva je razširjenost in število gradov, ki so jih imeli celjski grofje na začetku 15. st., poti tovorjenja železa in vina v isti dobi, razmejitev protestantskih in katoliških župnij v drugi polovici 16. st. in seveda gospodarske karte ter karte šolskih in kulturnih ustanov skozi stoletja. Delo ne tvorijo le karte, dejansko je celo obširnejši del besedilo, ki mestoma razkrije neverjetnosti: nemški okupatorji so že l. 1941 minirali pravoslavni cerkvi v Celju in Mariboru, medtem ko sinagoge niso požgali nacisti, temveč jo je podrla Kardeljeva oblast leta 1954!? Če smo povojne karte poznali iz starih socialističnih učbenikov, so novum paralelne karte partizanskih in protipartizanskih formacij, predvsem pa karta povojnih kazenskih, zbirnih in delovnih taborišč, fojb, grobišč pobojev ter objektov, ki so jih zgradili taboriščniki. Najbolj nerazumljiv je sicer izbor gesla »partizanske bolnišnice«, ki stoji samo, ne da bi atlas med medvojne bolnišnice vrisal tudi osrednjih mestnih bolnišnic na okupiranem ozemlju; kot da te niso del slovenske medvojne zgodovine?? Konceptualno zadrego, katero ozemlje prikazati: teritorij današnje republike ali maksimalne meje slovenske poselitve, je atlas prešel na dveh ravneh. Ko je kot objekt proučevanja vštel tudi neslovensko prebivalstvo od neandertalca ter kromanjonca v paleolitiku do Nemcev in nemške kulture na začetku 20 st. in ko je rob kart razširil na vse strani krepko čez aktualno administrativno mejo. Eno temeljnih historiografskih del.

  • Bernard Nežmah

    12. 8. 2011  |  Mladina 32  |  Kultura  |  Knjiga

    Tony Judt: Deželi se slabo godi

    Glede na »Povojno Evropo« (MK, 2005) je delo bolj esejistično in angažirano. Njegovo izhodišče je trpka ugotovitev: kako popraviti škodo, da smo vzgojili generacije otrok, ki službe tehtajo le po zaslužku? Sodobna družba namreč najbolj časti in občuduje bogastvo, celo revni so fascinirani in sprejemajo njegov zvezdniški status. Kako je nastal ta obrat, kaj se je zgodilo v zadnjih tridesetih letih?