Veno Taufer: "V hladilniku Gorenje ni nacionalne biti, v slovenski knjigi pa obstaja."

Veno Taufer (78), od lani predsednik Društva slovenskih pisateljev, je bil rojen v predvojnem času, ko je imela kultura pomembno vlogo v razvoju slovenskega naroda – kot pač pri vseh majhnih narodih –, v času, ko sta bila Prešeren in Cankar osišče narodne zavesti. Brez kulture, poudarja Taufer, nas ne bi bilo. Kultura nas je ohranila skozi dolga stoletja in kulturniki so v osemdesetih letih bistveno pripomogli k odpiranju političnega prostora in k postavljanju temeljev samostojne Slovenije. Tega politiki, pravi Taufer, ki želijo ukiniti ministrstvo za kulturo, ne razumejo.

Dušan Semolič: "Tistim, ki se samo zaletavajo in v 21. stoletju vidijo krčenje samo pri delavcih, bomo nasprotovali."

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije

Dr. Marko Kerševan: "Denar ne pozna morale: ne moreš hkrati služiti Bogu in mamonu, svari Sveto pismo."

Dr. Marko Kerševan je eden od očetov preučevanja religije na Slovenskem. Je zaslužni profesor na Filozofski fakulteti, v svojem širokem znanstvenem opusu pa se je vseskozi ukvarjal s položajem cerkve v družbi in njenim razmerjem do družbenih pojavov in z družbo kot celoto. Njegovo delo spoštujejo celo na »drugi strani«, teolog Vinko Potočnik je na predstavitvi njegovega novega zbornika recimo dejal, da je »človek dialoga«. A to ne pomeni, da Kerševan do cerkve, predvsem do njene politične usmeritve, ni kritičen.

Svetlana Makarovič: »Če rečem sovraštvo, pomeni to sovraštvo.«

Sedela sva v kuhinji v njenem malem ljubljanskem stanovanju. Zelo skromno bivališče je to, prijetno, a skromno. Stara električna peč je brnela, zunaj pa je sijalo sonce. Sedela sva v njeni kuhinji, kadila in se čudila tistemu svetu tam zunaj. Najina tema je bila neumna. Že deset dni jo napadajo, ker je v intervjuju za Siolov portal rekla, da sovraži RKC. Oglasili so se seveda na desni, a tudi sirene na levi so zakričale: ne, besede sovražiti pa tudi Svetlana Makarovič ne sme uporabiti! Ni primerno! To je sovražni govor!

Intervju: Goran Forbici

Direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) o pobudi za razvoj nevladnega sektorja v letih 2012-2015

Marko Mršnik: »Ukrepi niso dovolj učinkoviti.«

Kot analitik pokriva Francijo, Belgijo, Španijo, Grčijo, Bolgarijo, Andoro in Albanijo. Standard & Poor’s je ena od treh najvplivnejših bonitetnih agencij in tista, ki je pred dnevi znižala bonitetno oceno devetim evropskim državam, tudi Sloveniji.

Vinko Möderndorfer: "V politiki je naivnost enaka nesposobnosti, v življenju pa je naivnost v resnici poštenost."

Vinko Möderndorfer, gledališki, filmski in televizijski režiser, dramatik, prozaist in predvsem pesnik, sodi med najplodnejše slovenske avtorje. Je pisec več deset romanov, radijskih iger, iger za otroke, znan je po uspešnih komedijah in družbenopolitičnih satirah, širša javnost pa ga morda najbolj pozna po filmih, kot sta Predmestje in Pokrajina št. 2, pri katerih je bil režiser in scenarist. Toda Möderndorfer je, kot pravi sam, najprej pesnik. V tej najintimnejši izrazni umetniški obliki je »samohodec«, saj ni nikoli sledil književnim »trendom« modernizma in postmodernizma, ki so v preteklih desetletjih zapeljali in odpeljali poezijo v hermetično posvečenost.

Dr. Darij Zadnikar: "Ljudje nimajo več niti svoje lastne realnosti"

Petnajst let je bil urednik Časopisa za kritiko znanosti, je avtor številnih znanstvenih in strokovnih besedil ter prevodov s področja politične filozofije. Dolga leta že sooblikuje politično paradigmo, ki temelji na aktivnem protagonizmu ljudi, ki so se odločili premagati sodobno izolacijo, brutalno konkurenco in bebavo potrošništvo. Prepričan je, da smo sredi globalne revolucije, ki je mnogi, zazibani v arhaične predstave o alternativah in avantgardah, niso sposobni zaznati v multitudah lokaliziranih, a hkrati globalnih bojev in prizadevanj za dostojno življenje. Zato je še vedno trn v peti marsikomu, ki služi dominantni neoliberalni religiji.

Jane Birkin - V šestdesetih letih tarča konservativcev, danes humanitarka

Čeprav ima za seboj uspešno kariero igralke in glasbenice, čeprav je dejavna aktivistka in kot pop ikona navdih ženskam po vsem svetu, Jane Birkin ljudje še vedno pomnijo predvsem po njeni burni dvanajstletni romanci z največjim francoskim pop zvezdnikom Sergeem Gainsbourgom. Dvajset let po njegovi smrti o njem govori ljubeče, spomini so živi in še vedno jo spremljajo njegove pesmi, ki jih bo 21. januarja prvič predstavila slovenskemu občinstvu.

Janez Stanovnik: "Očitno si veleposlanik želi prisilnega upravitelja"

Ne gre za ostrino mojih izjav, gre za načelnost. Govoril sem v Dražgošah in v uvodu poudaril, da so te simbol ustvarjanja slovenske suverenosti, ki jo je treba še naprej braniti. Neodvisnost smo branili in ubranili pred Hitlerjem in Mussolinijem, uprli smo se Stalinu, Miloševiću, Kadijeviću in Adžiću. Upiramo se črni internacionali, Evropski ljudski stranki, ki nam je leta 2010 poslala podobno resolucijo, kot so nam jo leta 1948 iz Bukarešte poslali kominformovci. Tudi njim smo se uprli, kot bi se morali sedaj upirati vsem poskusom vmešavanja v notranje zadeve.

Dr. Ivan Svetlik: "Socialdemokratske vrednote so po mojem prepričanju v Sloveniji prešibke"

Ivan Svetlik, uradno še zmeraj minister za delo, družino in socialne zadeve, ki opravlja tako imenovane tekoče posle, je z eno nogo že nazaj v profesorskih vodah. Vrača se na Fakulteto za družbene vede, kjer bo nadaljeval delo v Centru za proučevanje organizacij in človeških virov. V preteklih treh letih smo zaradi njegovih treh reformnih zakonov imeli tri referendume – vsi so padli –, sedaj pa je na vrsti še četrti, o družinskem zakoniku. Njegov odnos do zapuščine je dialektičen. Sicer mu ni uspelo in Slovenija je sedaj v razvojni in kulturni blokadi. Je pa vendarle ogromno naredil. Tlakoval je pot boljši Sloveniji naproti, pravi.

Dr. Jure Leskovec: »Skozi oko spleta skušamo razumeti, kako deluje družba.«

Enaintridesetletni dr. Jure Leskovec je strokovnjak za proučevanje velikih socialnih in informacijskih omrežij, svoje znanje pa kot profesor »razdaja« na eni najbolj znamenitih ameriških univerz, na Stanfordu v Kaliforniji, kjer že tretje leto poučuje na oddelku za računalništvo. Je človek, ki se v gori podatkov, ki jih za seboj puščajo uporabniki interneta, znajde kot riba v vodi. Splet je, kot pravi, njegov laboratorij za razumevanje utripa človeštva.

Srečko Meh

Štiri mandate ste bili velenjski župan, nato podžupan. Zakaj ste se odločili za kandidaturo v državni zbor?

Dr. Ciril Ribičič: »Prvič sem resno zaskrbljen, ali ustavno sodišče ne izgublja svoje legitimnosti in avtoritete.«

Ciril Ribičič je v svojem mandatu zagovarjal ustavno sodišče, tudi kadar je bil med preglasovanimi. Zagovarjal ga je tudi po tem, ko je ustavno sodišče zapustil, tudi aktualno sestavo. A njegove besede so iz odločbe v odločbo bolj kritične. V aktualni, o družinskem zakoniku, ne vidi nič pozitivnega. Ustavno sodišče pa se samo umika s seznama uglednih in vplivnih evropskih ustavnih sodišč, na katerega so se vpisali z odločbo o izbrisanih.

Dr. Spomenka Hribar: Fundamentalistom ni dovolj, da kritizirajo tvoja stališča, potolči te morajo do »fundamenta«

Dr. Spomenka Hribar (1941) je vest slovenskih politikov. Doktorica sociologije, soustanoviteljica vseh pomembnejših demokratičnih gibanj ali institucij je iz aktivne politike odšla v trenutku, ko je ugotovila, da je ta pogosto zgolj igra. Seveda v slabšalnem, politikantskem smislu. Čeprav je izstopila, je Hribarjeva v politiki vendarle tudi ostala. Včasih svojim bivšim kolegom napiše kakšno srdito, zasebno pismo, drugič, ko več ne zmore, javno protestira. Tokrat zaradi Majerja. Slovenca Tomaža Majerja.

Dr. Jože Pirjevec

Dr. Jože Pirjevec (1940), predavatelj zgodovine v Sloveniji in Italiji ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, je svoje najnovejše zgodovinsko delo Tito in tovariši zasnoval v obliki literarne biografije in tako zgodovinsko dogajanje, povezano z Josipom Brozom Titom in Jugoslavijo, naredil privlačno za branje. Pirjevec na podlagi novih dokumentov kritično osvetljuje razvoj Jugoslavije v Titovem času znotraj zgodovinske logike in družbenih procesov tistega časa. Kaže se mu – država in vloga Tita v njej – tudi kot zanimiv in poučen eksperiment v razvoju neke družbe, ki ga je vredno poznati.

Zeleno poročilo

Dokumentarec Poročilo: žbe je sicer krajši od ene ure, a je vanj nabasanih tako veliko informacij, da ga morajo nekateri gledalci za poln izkoristek gledati tudi po štirikrat. Filmov scenarist, re–žiser in voditelj Toni Cahunek je na gruvi in skoraj vsakomur dostopen način dregnil v par najočitnejših debilizmov pravne ureditve tega področja na Slovenskem. Nekje na sredi pogovora se mi je pohvalil, da je sam s prvim džojntom počakal do 18. rojstnega dneva. Nakar se je kot racionalen polnoleten posameznik odločil, da mu ta cela štimunga zelo ustreza. Med zeleno stroko in tudi med širšo populacijo je njegov film bojda naletel na tako pozitivne odzive, da je že v pripravi tudi nadaljevanje.

Saša Lošić

Na ljubljanskem Liffu je bil predvajan tudi film Pjera Žalice Orkestar. V osnovi gre za dokumentarec o življenju in delu skupine Plavi orkestar, v resnici pa je to mozaik pričevanj o zadnji stopnji brutalne in hkrati prečudovite fantazme po imenu Jugoslavija. Film je bil na festivalu nagrajen s stoječimi ovacijami in jugonostalgiki smo se morali večji del druge polovice aktivno boriti s solzami (čeprav Loša pametno pravi, da bi bilo jugonostalgijo bolj korektno imenovati preprosto nostalgija, ker seveda ne hrepenimo toliko po Jugoslaviji kot po lastni mladosti).

Goran Vojnović: "Odpiranja družbe ni mogoče zaustaviti"

Goran Vojnović (1980), diplomant filmske in televizijske režije na AGRFT, se je leta 2008 z romanom Čefurji raus! prebil na slovensko literarno sceno. V svojem prvencu je širši javnosti jezikovno bogato ter vsebinsko zanimivo in zabavno predstavil življenje potomcev priseljencev iz nekdanjih republik skupne države. Letos je izdal drugo knjigo z naslovom Jugoslavija, moja dežela, v kateri predstavlja usode družin v času razpadanja SFRJ.

Dr. Peter Jambrek: "Spora na desnici sploh ni bilo. Se pa nekaj takega dogaja v zadnjem času."

Danes je Peter Jambrek politično osamljen, pravi. In srečen. Prej je bilo drugače. Še nedavno, recimo, je bil ustanovitelj in prvi predsednik Zbora za republiko, organizacije v orbiti stranke SDS. Še pred tem, preden je ustanovil prvo zasebno fakulteto v Sloveniji, je bil notranji minister v vladi Andreja Bajuka pa predsednik ustavnega sodišča in pred tem eden od piscev slovenske ustave. V devetdesetih letih in po prelomu tisočletja je bil Jambrek boter desnice. Kaj pa je bil pred tem? Komunist? Ali celo, kot mu sedaj očitajo na desnici, sodelavec tajne policije, SDV?

Janja Napast: "Zadnje pol leta sem delala tudi v gostinstvu, kjer mi je bilo najbolj prijetno ravno v stiku z ljudmi"

Očitkov se ne bojim, ker sem mnenja, da leta v današnjem času praktično nimajo tolikšne teže, prav tako pa je čas, da starejši prepustijo mesto mladim z novo zagnanostjo in drugačnimi pogledi na stanje v državi. Pomembne so izkušnje z ljudmi, neposredno soočanje s problemi, ki pestijo državljane, ter sposobnost, da gledamo na dogajanje v družbi, politiki s kritičnimi očmi in pripravljenostjo za solidarnost, pravičnost, pomoč ter enakopravnost.

Mitja Gaspari: „Ni mogoče pričakovati, da bomo težave rešili z gospodarsko rastjo.“

Mag. Mitja Gaspari trdi, da s funkcije ministra za razvoj in evropske zadeve ne odhaja razočaran, pa čeprav je Slovenija v minulih treh letih zamudila kar nekaj priložnosti, da bi si olajšala izhod iz hude finančne in gospodarske krize. Bodoča vlada ima priložnost za popravni izpit, ki je ne sme zamuditi. Časa za odlašanje ni več, saj bodo sicer sledile sankcije.

Matevž Krivic: "Naj živita enakost pred zakonom in pravna država Slovenija!"

Matevž Krivic je nekdanji ustavni sodnik in zagovornik prosilcev za azil

Matjaž Hanžek: "Treba je sankcionirati pretekle lumparije"

Zavrnili so denar donatorjev, podjetij in „kapitala“ ter z zgolj desetimi prostovoljci ustanovili stranko, regionalne odbore in registrirali 88 kandidatov. Stranka TRS naj bi postala gibanje, ki traja, in ne zgolj še ena od propadlih „zelenih“ strank v Sloveniji, obljublja njen vodja Matjaž Hanžek. Laži, neprijavljenih nepremičnin ali nadpovprečno bogatega brata mu ne moremo očitati. Zamerimo mu lahko le, da v tej volilni kampanji ni nastopil na način, ki bi zagotovo prinesel uspeh. Torej v črnem suknjiču, kot „odgovoren“ voditelj in z nekaj simpatičnimi lažmi.

Mateja Vraničar: „Na realnih tleh“

Zelena davčna reforma pomeni podražitev ravnanj in proizvodov, ki so okolju škodljivi, hkrati znižanje obdavčitve dela, pri čemer naj bi bili ukrepi vsaj na dolgi rok javnofinančno nevtralni. Takšno reformo davčnega sistema spodbujata tako Evropska unija kot OECD, vlada pa je o njej resno začela razmišljati v začetku lanskega leta. Takrat je z namenom preučitve možnosti za zeleno davčno reformo nastala medresorska delovna skupina. Mateja Vraničar je njen vodja. Vlada je po njenih besedah pričakovala, da bi že do letos lahko pripravili konkretna izhodišča za zmanjšanje obremenitve dela ob hkratnem povečanju okoljskih davkov, vendar se je izkazalo, da je to praktično nemogoče.

Nneka: Soul s težo

Pevko novega soula Nneko opredeljuje kup dvojnosti - njen oče je Nigerijec, mama Nemka. Kulturnih razlik se je naužila med Evropo, kjer je študirala in začela glasbeno kariero, in Afriko, kjer je preživela večino življenja. Deluje v polju popa, a je zavedna, kritična, brez dlake na jeziku. In je nišna zvezdnica, ki se ne obnaša niti malo zvezdniško. Devetega decembra bo svoj tretji album predstavila v novem, zimskem oddelku festivala Druga godba.

Darko Rudaš: "Želim si družbenih sprememb."

V politiko sem vstopil leta 1998, ko sem postal svetnik v občinskem mestnem svetu, lani pa so mi volivci na lokalnih volitvah podelili četrti mandat zapored, kar razumem kot potrditev svojega dosedanjega dela. Za poslanca na listi TRS kandidiram zato, ker odpira nova vprašanja o razvoju države in zagovarja odprtost do vseh, tudi marginalnih družbenih skupin. Sam izhajam iz družbenega obrobja, iz romskega naselja. Sistem izobraževanja mi je omogočil, da sem postal izobražen Rom, uspešen podjetnik in odgovoren državljan Slovenije. Želim si družbenih sprememb, ki bi vsakemu omogočile napredovanje po njegovih sposobnostih. Program stranke TRS je pogumen korak v tej smeri.

Dr. Marko Kranjec: „Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno.“

Kriza v območju evra se vse bolj zaostruje. Okužba se je razširila tudi na nekatere osrednje države z evrom. Mnogi analitiki zato rešitev vidijo v Evropski centralni banki, ki da bi morala postati posojilodajalec v skrajni sili. Vendar guvernerji, tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, takšnemu reševanju krize vsaj za zdaj ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da morajo države svoje finance spraviti v red same in da rešitev ni v tiskanju denarja.

Katarina Kresal: "Lista Gregorja Viranta je za vitko, LDS pa za enostavno državo. Vitko klestiš, enostavno poenostaviš."

Katarini Kresal, nekdanji ministrici za notranje zadeve, so v letih vladanja očitali marsikaj. Od tega, da je „pasja princesa“, pa do tega, da je samo podaljšana roka močnega odvetnika. Kresalova očitke zanika, pravi, da je žrtev medijskega linča, in verjame, da se bo LDS uspelo uvrstiti v parlament.

Rambo Amadeus: „Turbofolk je nekritična uporaba tehnologije“

Antonije Pušić (1963), sodi med najzanimivejše ustvarjalce postjugoslovanske scene. S svojimi satiričnimi besedili o vsakdanjih težavah ljudi in o neumnostih lokalne politike ter s kombiniranjem zahodnjaške glasbe in etno motivov je odločilno vplival na generacije reperjev v Srbiji, Bosni in tudi na Hrvaškem. Ko je Antonije Pušić leta 1988 iz črnogorskega Hercegnovega prišel v Beograd, si je nadel ime Rambo Amadeus, zvrst glasbe, ki jo je izvajal, pa označil za „turbofolk“. Od takrat je vseh minulih 20 let Pušić z umetniškim likom Ramba in s „turbofolkom“ svojevrsten kronist dogajanja na območju nekdanje Jugoslavije