-
Cvetka Bevc: Desetka
Hkrati tradicionalen z romanesknim slogom, a obenem moderen z najstniškim žargonom, ki vključuje tudi znakovni sistem mobilcev in facebooka. Deset prijateljev, deset izpovedi, deset notranjih bitk. Kot variacija Kurosawinega »Rašamona«, kjer junaki pripovedujejo isto zgodbo iz različnih perspektiv? Ne, tu akterji govorijo seveda tudi o drug drugem, toda vsak razkriva predvsem svoje bolečine odraščanja. Eden skozi upor s starši, drugi v iskanju sebe v razstavljeni družini, tretji s svojo bitjo geja, četrti kot bližnjik droge, peti piflar, šesta agilna alpinistka, sedmi ujetnik računalniških igric, osma Mozarta etc. Skratka, avtorica pretanjeno zajame zelo širok nabor možnih bivanj gimnazijskih drugošolcev, ki pa ni totalen, zakaj med njenimi najstniki ni prestopnika, ki bi prešel v Salingerjevega »Lovca v rži«.
-
Vladavina sekire
Dolgo se je zdela korupcija kot neulovljivi zmaj. Potem pa je Goran Klemenčič spustil v tek Supervizorja in naenkrat je postalo razvidno, da se korupcija koti tam, kjer se odločitve sprejemajo v tajnosti, kjer za vse ne veljajo ista pravila. Oko javnosti, ki ima vpogled v tok denarja, ki iz državnih institucij odteka v zasebne firme, je eden garantov politične klime, ki otežuje razmah korupcije.
-
Alberto Manguel: Knjižnica ponoči
Po »Zgodovini branja« (CZ 2007) nam Manguel predstavi še zgodovino in posebnosti bibliotek.
-
Misel, knjiga in drevo
Dopust je trenutek refleksije, čas, ko izstopimo iz vsakdanjih ritualov in samoumevnosti, zato se tokrat v tej rubriki ne pojavljajo njeni standardni junaki. Namesto njih bodo gostovali Tony Judt, Alberto Manguel in Nenad Visković. Prvi je zgodovinar sodobne Evrope, drugi bibliofil in tretji profesor prava.
-
-
Igor Grdina et alii: Slovenski zgodovinski atlas
Prvič je izšla knjiga, delo številne skupine strokovnih avtorjev, ki prinaša mnoštvo slovenskih zgodovinskih atlasov (234) od prazgodovine do sodobnosti v samostojni knjigi. Pogled na atlase zgodovine ima vedno presežke, saj se prek podob ovemo, kako spontano mislimo, da je sedanjost malo da ne večna, da se menjajo samo imena držav. Dejstva so kdaj prav frapantna, v 5. stoletju so med osrednjimi mesti tudi kraji, o katerih večina danes ni niti slišala, pogled na srednjeveško plemiško razdelitev slovenskih krajev spominja na leopardovo kožo, predjožefinska karta samostanov nam predstavi stara kulturna središča, pomenljiva je razširjenost in število gradov, ki so jih imeli celjski grofje na začetku 15. st., poti tovorjenja železa in vina v isti dobi, razmejitev protestantskih in katoliških župnij v drugi polovici 16. st. in seveda gospodarske karte ter karte šolskih in kulturnih ustanov skozi stoletja. Delo ne tvorijo le karte, dejansko je celo obširnejši del besedilo, ki mestoma razkrije neverjetnosti: nemški okupatorji so že l. 1941 minirali pravoslavni cerkvi v Celju in Mariboru, medtem ko sinagoge niso požgali nacisti, temveč jo je podrla Kardeljeva oblast leta 1954!? Če smo povojne karte poznali iz starih socialističnih učbenikov, so novum paralelne karte partizanskih in protipartizanskih formacij, predvsem pa karta povojnih kazenskih, zbirnih in delovnih taborišč, fojb, grobišč pobojev ter objektov, ki so jih zgradili taboriščniki. Najbolj nerazumljiv je sicer izbor gesla »partizanske bolnišnice«, ki stoji samo, ne da bi atlas med medvojne bolnišnice vrisal tudi osrednjih mestnih bolnišnic na okupiranem ozemlju; kot da te niso del slovenske medvojne zgodovine?? Konceptualno zadrego, katero ozemlje prikazati: teritorij današnje republike ali maksimalne meje slovenske poselitve, je atlas prešel na dveh ravneh. Ko je kot objekt proučevanja vštel tudi neslovensko prebivalstvo od neandertalca ter kromanjonca v paleolitiku do Nemcev in nemške kulture na začetku 20 st. in ko je rob kart razširil na vse strani krepko čez aktualno administrativno mejo. Eno temeljnih historiografskih del.
-
Tony Judt: Deželi se slabo godi
Glede na »Povojno Evropo« (MK, 2005) je delo bolj esejistično in angažirano. Njegovo izhodišče je trpka ugotovitev: kako popraviti škodo, da smo vzgojili generacije otrok, ki službe tehtajo le po zaslužku? Sodobna družba namreč najbolj časti in občuduje bogastvo, celo revni so fascinirani in sprejemajo njegov zvezdniški status. Kako je nastal ta obrat, kaj se je zgodilo v zadnjih tridesetih letih?
-
Kozma Ahačič, Andreja Legan Ravnikar, Majda Merše, Jožica Nerat, France Novak: Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Govorjenje v lastnem jeziku je poseben privilegij, saj za branje knjig in časnikov ne rabimo slovarjev. Če odštejemo tujke, bo Slovenec po definiciji razumel svoj materni jezik v popolnosti. Kaj pa če skoči za slabega pol tisočletja v zgodovino?
-
Lou Marinoff: Raje Platona kot pomirjevala
Če Slavoj Žižek iz filozofije napravi gledališko predstavo, je Marinoff razmišljal, kako spraviti filozofijo med množice. A ne v smislu poučevanja širokih množic, temveč kot modrost, s pomočjo katere si slehernik lahko pomaga reševati vsakodnevne težave. Seveda ni edini, v Skandinaviji počne podobno Šved Stefan Einhorn z uspešnico »Vaegar till visdom«, na Slovenskem pa je že pred desetletji legendarni psihiater Janez Rugelj vpeljal biblioterapijo kot eno izmed poti samoozdravljenja.
-
Ojdip v Ljubljani?
Filozofi bodisi predavajo, pišejo in predstavljajo svoje knjige ali sodelujejo na simpozijih. Karkoli od tega počnejo, ne končajo na naslovnicah časopisov. Slavoj Žižek je napisal desetine knjig, knjigarne po svetu imajo celo police označene s pojmom »Žižek«, mož je eno najbolj kultnih imen sodobne filozofije. Toda naslovni članek v časnikih »Delo« in »Dnevnik« je postal šele v trenutku, ko je v »Kinu Dvor« za prijatelja Gregorja Golobiča dejal, da je tup.
-
Jonathan Littell: Sojenice
Glavni junak je nacist, pripadnik Sicherheitspolizei, čas pa obdobje nacizma. Ni ne razumnik, ki ga je zanesel fanatizem, ne bestialni primitivec. Je doktor prava, kulturno razgledan, šolan v Franciji, zraven pa še gej. A v zaledju in na fronti brezobzirni morilec. Skratka lik, ki bi ga ne pričakovali.
-
Pred zaprtim bazenom
V Kopru je na volitvah vnovič gladko zmagal župan Boris Popović. Mož je očitno izjemno priljubljen, saj je zbral kar 70 odstotkov glasov, medtem ko je njegov največji konkurent zbral vsega 20 odstotkov. Zmagal je že tretjič po vrsti z orjaško prednostjo, ki sploh več ne spominja na volilno tekmo. A on niti ni osamljeni primer, enako zmaguje Bojan Šrot v Celju, Zoran Janković v Ljubljani in Franc Kangler v Mariboru. Največja slovenska mesta delujejo po istem kopitu, kjer protikandidati sploh nimajo možnosti za enakopraven spopad.
-
Arnoš Lustig: Molitev za Katarino Horovitz
Danes pri že vsaj malo šolanemu človeku pojem Erazem Rotterdamski takoj sproži pogojni refleks - Hvalnica norosti. Toda, kako v aktualnosti brati eno najmogočnejših del v zadnjih petsto letih?
-
Simfoniki pregnali krizo
Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija. Toda ministrica Katarina Kresal v trenutku, ko naj bi vsi zategovali pasove,...
-
Simfoniki pregnali krizo
Predsednik vlade Borut Pahor napoveduje zmanjšanje proračunskih izdatkov, sredstva za kulturo namerava drastično zdesetkati. Tudi njegov tekmec Janez Janša v programu vlade v senci deli skrb zaradi naraščajočega dolga, ki raste po 100 evrov na mesec na državljana. Država, ki se tako silovito zadolžuje, bo pač končala tako kot Grčija.
-
Ali je lahko še slabše?
Mesec nazaj je imela vlada mizerno podporo, nato doživela trojni referendumski poraz in stranka Zares je izstopila iz koalicije. Ostala je torej manjšinska vlada, ki jo vodita Borut Pahor in Katarina Kresal. Načelno država tudi v takem scenariju še ne razpade, toda vseeno se velja vprašati, kaj pomenijo novi ministri glede na odstopljene?
-
Drago Jančar: To noč sem jo videl
Roman, ki je letos prejel kresnika, bi še leta 1985 končal v bunkerju zavoljo motivike partizanskih zločinov.
-
Ali je lahko še slabše?
Mesec nazaj je imela vlada mizerno podporo, nato doživela trojni referendumski poraz in stranka Zares je izstopila iz koalicije. Ostala je torej manjšinska vlada, ki jo vodita Borut Pahor in Katarina Kresal. Načelno država tudi v takem scenariju še ne razpade, toda vseeno se velja vprašati, kaj pomenijo novi ministri glede na odstopljene? Če Igor Lukšič prevzame še ministrstvo za znanost, ki ga je vodil Gregor...
-
Arto Paasilinna: Srečni človek
Paasilinna je seveda fenomen: od leta 1972 je izdal 35 romanov, a nikoli več kot enega na leto, je torej pisalni stroj, ki pa ohranja trade-mark. »Srečni človek« steče v humorno branje tako kot legendarno »Zajčje leto« ali pa »Tuleči mlinar«, »Dedu za petami«, »Gozd obešenih lisic«, »Župnikov zverinski služabnik« in »Očarljivi skupinski...
-
Gluha dvorana
Po izstopu Zaresa iz vlade je premier Borut Pahor sklenil, da nadaljuje z manjšinsko vlado. Vsekakor nov prispevek k zgodovini parlamentarizma na Slovenskem. Nacionalni hendikep je namreč odsotnost spomina. 45 let partijske zgodovine je amorfna oblika diktature ene stranke, čas kraljevine kaj šele doba Avstro-Ogrske pa sta pozabljena. Ko torej merimo sodobnost, so nam na voljo le vzporednice vladajočih koalicij...
-
Jan Morris: Trst in kaj pomeni nikjer
Valižanska pisateljica je sopotnica velikih potopiscev, kakršen je Paul Theroux, le da je pri njej osrednja perspektiva zgodovina in ne osebna izkušnja. Zgodovinski prikazi mest navadno spominjajo na shematične učbenike, Morrisova pa temu ubeži z esejističnim slogom in odpovedjo kronologiji; to nadomesti s formo poglavij. V enem tako oriše imperialno moč mesta, ki je bilo konec 19.
-
Aleš Berger: Omara v kleti
Lahko bi tudi rekli, da gre za knjigo spominov, ali pa za vrsto esejev o kulturi. Kakorkoli se obrnemo, Aleša Bergerja težko umestimo: je legendarni knjižni urednik na MK, vrhunski prevajalec, poznavalec francoske kulture, pronicljivi kritik, pisatelj. Zato njegovo pisanje o preteklosti ni popis osebnih čustvovanj niti ne zgodovinska kronika, ampak dobesedno misleča refleksija.
-
Mehka oblika vladnega puča
Referendumski trojni NE je sprožil serijo protislovij. Ena glasnejših je bila interpretacija, da so ljudje sicer vsi za vsebine zakonov, glasovali pa so proti, ker da ne marajo vlade. Škoda, da ni bilo še četrtega vprašanja: ali ste glasovali proti in ste v resnici za oziroma: ali ste glasovali za, vendar ste v resnici proti? V resnici povsem deplasirana vivisekcija volivčevih možganov, edino meritorno dejstvo...
-
Jože Pirjevec Tito in tovariši
Kaj torej prinaša v titologijo? Avtor Josipu Brozu podrobno sledi skozi življenje in funkcije in za razliko od uradnega biografa Dedijerja navaja vsebine, ki bi jih nekoč maršal cenzuriral. Torej moskovska leta, njegov beg iz Srbije 1941, dejstvo, da je v času bihaške republike konec 1942 živel kot monarh na gradu v Bosanskem Petrovcu, epizodno vlogo partizanov pri osvoboditvi Beograda, povojne poboje, izdajo Imre...
-
Sprevržene solidarnosti
Nekoč najmočnejša stranka LDS je imela svoj volilni kongres, na katerem so izbirali predsednika stranke. Prvi mož Državnega sveta in nekdanji poslanec Blaž Kavčič je predlagal korenite reforme delovanja stranke, bolj asketsko postopanje funkcionarjev in izrazil zaskrbljenost zaradi velikega dolga stranke. Toda gladko je zmagala dosedanja predsednica Katarina Kresalova, ki je vtisnila najmočnejši pečat.
-
Carlo Ginzburg: Sir in črvi
Klasična tema zgodovinopisja so vladarske družine, imperialne vojne, revolucije, reforme, verske vojne, kolonizacije. Ne brez razloga, na voljo so namreč arhivi, dokumenti, ne nazadnje palače in ruševine. Zato zgodovinarji lahko uspešno rekonstruirajo vladajoče kulture in ideje. Kaj pa si je mislilo denimo ljudstvo v 16. stoletju na področju Pordenoneja?
-
Naši nasprotniki so absurdni
Pred referendumsko nedeljo je vlada naročila spot s starleto Urško Čepin, v katerem brije norce iz predlagatelja referenduma. Sindikalni voditelj Dušan Semolič je reagiral modro, z zadržano prizadetostjo je dejal, da se oni teh iger ne bodo šli. Predsednik vlade Borut Pahor pa je bil ogorčen, češ da takih oglasov ne potrebujemo, saj da so ljudje dovolj pametni, da ne nasedajo PR štosom.
-
Miro Simčič: Svetozar Borojević - med slavo in ponižanjem
Bil je eden najbolj cenjenih častnikov v monarhiji, sam cesar ga je sprejemal na štiri oči. Leta 1915 je dosegel, da so fronto z Italijani postavili na Sočo in ne na Savo, kot je bil prvotni predlog. S tem je rešil slovenske dežele vojne vihre, ki bi jo prinesel prihod italijanske vojske. Če so ti porušili Gorico, si je misliti, pred čim je obvaroval slovenstvo. Tak mož bi torej zaslužil vsaj velik spomenik.
-
Je modrost članica vladajoče koalicije?
Vodja SLS Radovan Žerjav je predlagal formiranje sveta modrecev, v katerega je predlagal predsednika prvega demokratičnega parlamenta Franceta Bučarja, pisatelja Borisa Pahorja, kmeta in nekdanjega člana državnega predsedstva Ivana Omana, predsednika akademije Jožeta Trontlja in pravnika Mira Cerarja. V času velike krize vlade je to ideja, ki naj bi vrnila razum v najvišjo politiko.
-
Tomo Križnar: Nafta in voda
Osrednji slovenski potopisec je tokrat objavil nov žanr. Njegova dela, kot so »Šambala«, »Samotne sledi«, »Mana« in »Nuba- čisti ljudje«, bralcem predstavljajo bivanja staroselcev, naj si bo v Avstraliji, Srednji Ameriki, Tibetu ali med Nubami. Vsakič si je vzel čas in z empatijo vzpostavil pristne stike z domačini, ki jih je potem popisal v odličnih potopisih.
-
Bastijoni svobodomiselnosti
9. maj je kot praznik Ljubljane vsekakor dan osvoboditve izpod nemške okupacije. To je nedvoumno, drži iz vseh ideoloških perspektiv. Ob svečanostih na mestnem gradu pa je spregovoril predsednik parlamenta Pavle Gantar, ki je izpostavil, da je to mesto z libertarno in svobodomiselno pravico. Sliši se odlično, toda ali ni tudi New York, Moskva, Kairo, ali katerokoli mesto z več kot sto tisoč prebivalci tudi kraj, v...
