Borut Mekina

  • Borut Mekina

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Politika

    Kako je politika prevzela podjetja

    Sredi devetdesetih, po končani privatizaciji, je na podlagi zakonskih sprememb prišlo do prvih imenovanj v nadzorne svete državnih podjetij. A takrat so imeli vlogo glavnih kadrovikov menedžerji. V samem začetku se namreč politika še ni zavedala pomena državnih podjetij. »Šele proti koncu devetdesetih sta se oblikovala politična volja in interes po kadrovanju v teh družbah. Približno tedaj, ko je v Sloveniji prišlo do koncentracije ekonomske moči in ko sta obe strani spoznali potrebo po sodelovanju,« pravi ekonomist dr. Bogomir Kovač. Nekje do leta 2002 hodijo politiki in gospodarstveniki vštric, tudi z roko v roki, a potem politika kadrovanje prevzame v svoje roke.

  • Borut Mekina

    19. 10. 2012  |  Mladina 42  |  Politika

    Kaj bo v holdingu?

    DARS- 2.427
    HSE- 1.409
    GEN-E - 528
    Kapitalska družba- 523
    ELES- 456
    Telekom- 509
    NLB -455
    SID Banka- 350
    Pošta Slovenije- 246
    Elektro Ljubljana- 213
    Elektro Maribor- 185
    Slovenske železnice- 174
    Zavarovalnica Triglav- 168
    Elektro Celje- 143
    Luka Koper- 123
    NKBM- 120
    Geoplin- 114
    Elektro Gorenjska- 107
    Elektro Primorska- 106
    SOD- 105
    SIJ- 82
    Aerodrom- 62
    DSU- 60
    Rudnik Trbovlje-Hrastnik- 32
    DRI- 19
    Adria Airways- 17
    Nafta Lendava- 13
    Toplarna Ljubljana- 11

  • Borut Mekina

    18. 10. 2012  |  Politika

    Javil se je šef partijskega glasila

    Slovenija je bila leta 2008, v zadnjem letu vlade Janeza Janše, na lestvicah novinarske svobode uvrščena najvišje. In ko je na oblast prišel Borut Pahor, je leta 2010 medijska svoboda padla. Peticijo novinarjev "zoper cenzuro in politične pritiske na novinarje v Sloveniji" je podpisalo 571 novinarjev. Med njimi so to bili celo novinarji Cicibana, imenovanih Forum 571, saj naj bi skupina "spominjala na Kučanov Forum 21". Avtorja peticije Blaž Zgaga in Matej Šurc pa naj bi bila znana po knjižni trilogiji o "nekakšni orožarski aferi."

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Peterlin

    12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Politika

    Borut Pahor: »Najtežji poklic je poklic predsednika vlade. Takoj za njim je gozdar.«

    Nedavno je padel s konja in si poškodoval križnico. Za to je bil kriv sam, vedel je, da v gozdu ponoči konja ne bi smel pognati v galop. Pri vseh 36 poklicih, ki jih je doslej opravljal, norme ni izpolnil edino kot gozdar. Po štirih urah držanja motorke je omahnil in si skoraj odrezal nogo. K sreči, razlaga, je imel jeklene hlače. Je to dobra kampanja? Borut Pahor še kako potrebuje dobro volilno kampanjo, če želi na prihajajočih predsedniških volitvah resno ogroziti Danila Türka. »So what,« nam po intervjuju komentira zadnje javnomnenjske rezultate, po katerih se bo sicer s Türkom pomeril v drugem krogu, a ga ne bo premagal. »Verjamem v to, kar počnem. In sam bom pridno in marljivo opravljal tudi kakšno drugo stvar,« pravi. Tretji kandidat, Milan Zver, je po teh podatkih seveda out. Tudi na naše povabilo k intervjuju se ni odzval.

  • Borut Mekina

    12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Politika

    Sodišče: RKC otok dobila nezakonito

    Čeprav se je sodni spor med cerkvijo in državo v zvezi z Blejskim otokom zataknil in končal zaradi proceduralnih napak, se je kranjska okrožna sodnica Jasna Levc Uršič v zadnji sodbi, ki smo jo pridobili v uredništvu in ki je bila izdana 1. oktobra, končno opredelila tudi do vsebine spora in do dejanj prve Janševe vlade pri tem poslu.

  • Borut Mekina

    12. 10. 2012  |  Mladina 41  |  Družba

    Možina osvojil Hollywood

    Pedro Opeka, misijonar z Madagaskarja, je zadnja leta eden od zaščitnih znakov slovenske desnice. Tako je tudi Jože Možina, ki je bil v času prve Janševe vlade postavljen za direktorja televizije, o njem nedavno posnel dokumentarec, a ta v Sloveniji, žal, ni požel posebne slave. Upanje je prvič splahnelo ob podelitvi viktorjev, zadnjič pa na Festivalu slovenskega filma, ko izdelek prav tako ni bil nagrajen. Toda prejšnji teden je sledilo presenečenje: Možina je zmagal v Hollywoodu, so sporočili z RTV Slovenija. Na filmskem festivalu ITN v Hollywoodu je prejel nagrado za najboljšega režiserja v kategoriji dokumentarnih filmov.

  • Borut Mekina

    5. 10. 2012  |  Mladina 40  |  Politika

    Pahorjeva nova kravja kupčija

    Parlamentarci so minuli teden izvolili dva nadzornika Slovenske tiskovne agencije (STA). To sta pričakovano postala sodelavka tednika SDS Demokracija Zlata Krašovec in Martin Mlakar, ki je po ugotovitvah državnozborske preiskovalne komisije v času prve Janševe vlade na Pošti Slovenije, kjer je bil zaposlen na mestu pravnika, delal v korist brezplačnikov SDS. Kako daleč na prvo mesto so tokrat poslanci postavili politične interese, priča tudi primer dr. Nede Pagon, ki se je „poskusno“ ravno tako prijavila na javni razpis. A čeprav ima Pagonova, sicer profesorica sociologije, neprimerno več medijskih izkušenj od obeh izbranih, je vlada ni predlagala.

  • Borut Mekina

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Politika

    V napad!

    Minuli teden je vodenje nadzornega sveta Slovenskih železnic prevzel Boris Zupančič. Kdo je Boris Zupančič, ki naj bi imel, kot so sporočili z železnic, „vrsto izkušenj pri vodenju nadzornih svetov“? Širši javnosti ni znan, a mnogi novinarji so si njegovo ime in vlogo dobro zapomnili. Do svojih najpomembnejših funkcij je namreč prišel v času, ko si je prva Janševa vlada poskušala podrediti medije. Ko je predsednik vlade Pivovarni Laško in Istrabenzu leta 2005 v znanem poslu pod mizo prodal delnice Mercatorja, je namreč Zupančič, nekdanji gimnazijski sošolec Janeza Janše v Gimnaziji Stična in član SDS, postal predsednik nadzornega sveta družbe Delo. V zameno za Mercator so Laščani na tak način stranki SDS posodili Delo.

  • Borut Mekina

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Politika

    Petek potuje skozi čas

    Miro Petek, v. d. direktorata za medije, je moral ta teden pripraviti odgovor na vprašanje poslanke Majde Potrata (SD), zakaj je vlada nedavno predlagala razrešitev petih nadzornikov na RTV Slovenija. Ker je tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba ugotovila, da omenjena razrešitev „nima podlage v zakonu“, so seveda poslanci, predvsem pa zaposleni na RTV Slovenija, pričakovali jasno pojasnilo. No, to je tudi prišlo. A z njim se je Petek precej blamiral. Odgovoril je namreč, da so člani nadzornega sveta „izgubili zaupanje“ zaradi nepravilnosti, ki jih je nedavno ugotovilo računsko sodišče.

  • Borut Mekina

    28. 9. 2012  |  Politika

    Kaj rad bere Janša?

    Predsednik vlade Janez Janša se je minuli teden mudil v New Yorku na zasedanju generalne skupščine OZN. Ob tem se je pri vprašanju novinarjev o dvigu DDV-ja za tiskane medije tudi malce pošalil. Dejal je namreč, da slovenskih časopisov ne bere veliko. Kateri mediji so potem predsedniku vlade najljubši? Predsednik vlade je recimo svoj obtožni predlog v zadevi Patria sprva objavil na spletnem portalu Politikis, ravno tako je Janša na tem spletnem portalu objavil še nekatere druge dokumente. Znan je recimo primer zapisnika z zaslišanja Draga Kosa na Finskem. Tega je, podčrtanega, Janša dobil od Delovega novinarja, nato pa je bil isti dokument objavljen na omenjenem spletnem mestu.

  • Borut Mekina

    28. 9. 2012  |  Mladina 39  |  Politika

    Pokojninski plagiat

    Zaradi pokojninske reforme smo v Sloveniji že imeli pravo revolucijo. Zaradi nje je padla vlada Boruta Pahorja, zaradi nje smo imeli predčasne volitve, ker je reforma padla, je Sloveniji začela naglo rasti cena zadolževanja in nazadnje so se zaradi nasprotovanja pokojninski reformi v SD odločili, da ne gredo v nikakršno koalicijo s SDS. V SDS, ki se je pred letom postavila proti zakonu, pa so med predvolilnim bojem ponujali novo sistemsko rešitev.

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Politika

    Dr. Stane Pejovnik: »Če politika misli, da bo z ustanavljanjem regionalnih univerz dobila pod nadzor nas, največjo univerzo, je to napaka. Ne bo. To ni mogoče. To je moj odgovor.«

    Stane Pejovnik (1946) je rektor ljubljanske univerze. Je vodja nekdanjega Drnovškovega Gibanja za pravičnost in razvoj. Je eden najboljših slovenskih strokovnjakov za področje »kemijskih izvorov energije«, torej za baterije, in ima eno najdaljših bibliografij med profesorji. Danes je dr. Pejovnik tudi na čelu upora proti vladi, ki je svoj varčevalni pohod začela prav z napadom na univerzo.

  • Borut Mekina

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Politika

    Napačna mati

    Za nova nadzornika Slovenske tiskovne agencije, servisa, od katerega so odvisni vsi slovenski mediji, je vlada predlagala Zlatko Krašovec in Martina Mlakarja. Krašovčeva, novinarka tednika Demokracija, ki je v lasti stranke SDS, in sodelavka tednika Reporter, naj bi bila imenovana zato, ker je medijska strokovnjakinja, Martin Mlakar pa je bil imenovan zaradi svojega pravniškega znanja. Prej je bil direktor kadrovsko-pravne službe Pošte Slovenije. Parlamentarna komisija, ki se je ukvarjala z brezplačniki SDS, je med drugim ugotovila tudi, da je Mlakar v tistem času pri Pošti pomagal podjetjem, ki so izdajala brezplačnike. Pripravil je strategijo, po kateri bi zadolžena podjetja, ki so izdajala brezplačnike, financirala kar Pošta sama.

  • Borut Mekina

    21. 9. 2012  |  Mladina 38  |  Politika

    Predsednik trikrat obsojen

    Predsednik vlade je izgubil vojno z uradom informacijske pooblaščenke. Kot smo izvedeli, je ljubljansko okrajno sodišče minuli teden stranko SDS in njenega predsednika Janeza Janšo trikrat obsodilo in spoznalo za kriva zlorabe osebnih podatkov. Gre za zadeve iz leta 2009, ko stranka SDS in njen predsednik nista želela spoštovati odločb informacijske pooblaščenke in s spleta umakniti osebnih podatkov. V stranki so se tedaj norčevali iz Nataše Pirc Musar, njene odločbe so označevali za šikaniranje in politični stampedo, katerega namen naj bi bil finančno uničenje SDS, zaradi česar so na sodišču sprožili spore. No, sedaj sta stranka in Janez Janša v vseh teh zadevah pravnomočno izgubila bitko. V vsaj enem od primerov mora Janez Janša plačati globo 830 evrov, stranka SDS pa 4170 evrov. Podobna kazen čaka Janšo in SDS verjetno tudi v preostalih dveh zadevah.

  • Borut Mekina

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Politika

    Kupimo Slovenijo!

    Pulj, avgust 2012. Delavci so srečni. V Uljaniku, v drugi največji ladjedelnici na Hrvaškem, Mladinini fotoreporterki pozirajo v najbolj nemogočih pozah. Recimo kot labod na robu 50 milijonov evrov vredne ladje bagerja, ki jo v Uljaniku, v eni redkih ladjedelnic na svetu s takšnim znanjem, gradijo za Dubaj, kjer bodo z njo poglabljali morsko dno. Delavci so zadovoljni, kajti nedavno so postali skupaj 60-odstotni lastniki te ladjedelnice; dokov, proizvodnih hal, petih ladij, ki jih ob tem trenutku gradijo, ogromnih žerjavov, ki so jih še v socializmu za Uljanik zgradili v mariborski Metalni. Okrog 2200 delavcev je poleti zbralo približno 10 milijonov evrov – natančna številka še ni znana, ker zaradi pravil Zagrebške borze o podrobnostih javno ne smejo govoriti – v enem od bolj nenavadnih primerov privatizacije v regiji. »Moj oče je delal v tem podjetju 35 let, jaz sem tukaj že 25 let. Ali ni normalno, da sem najbolj zainteresiran, da to podjetje obstane?« Tako eden od delavcev odgovori na vprašanje, zakaj je v podjetje vložil okrog 2000 evrov.

  • Borut Mekina

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Politika

    Krepitev delavskega lastništva

    Po podatkih Evropske federacije za delničarstvo zaposlenih (EFES) je v zadnjih letih krize v Evropi poraslo število delavcev, ki so hkrati tudi solastniki podjetij, v katerih so zaposleni, tako kot tudi njihovo skupno premoženje. Samo v enem letu, od 2010 do 2011, se je tako njihovo premoženje povečalo s 197 na 232 milijard evrov, zaradi česar v federaciji tudi pričakujejo, da se bo v naslednjih letih lastništvo delavcev podvojilo. Po teh podatkih je sicer Slovenija, kljub temu da so bili zaposleni v večjem številu vključeni v privatizacijo, že na repu. Glede na delež celotnega kapitala, ki ga imajo delavci v lasti, je Slovenija med 29 državami šele na 22. mestu. Po teh podatkih imajo delavci v Sloveniji v lasti manj kot 2 odstotka vsega kapitala v največjih podjetjih, delavci v Franciji, Avstriji, Češki ali Nemčiji pa imajo v lasti od 4 do 5 odstotkov vsega kapitala največjih podjetij.

  • Borut Mekina

    14. 9. 2012  |  Mladina 37  |  Politika

    Kako prevzeti Večer?

    Prenekateri medij v svetu je v lasti novinarjev, bivših novinarjev, predvsem pa javnosti, torej bralcev. Zato bi bilo takšno lastništvo tudi za Večer nadvse primerno za neodvisnost in verodostojnost časopisa. Kako torej kupiti Večer?

  • Borut Mekina  |  foto: Horst Ossinger

    7. 9. 2012  |  Mladina 36  |  Družba

    »Ali za Vatikan sploh še obstaja kakšna odrešitev?«

    Uta Ranke-Heinemann (1927) je bila prva ženska profesorica teologije. Leta 1987 je profesuro izgubila, in sicer zaradi izjave na televiziji, da Jezusova mati Marija ni mogla biti hkrati še devica. Stavek, ki ga je ob tem izrekla, je citirala iz knjige, ki jo je pred tem napisal Ratzinger – sedanji papež, s katerim je študirala. Njena najbolj znana knjiga z naslovom Evnuhi za nebeško kraljestvo nosi le v Sloveniji politično korekten naslov: Katoliška cerkev in spolnost. Poleg tega da se je aktivno pridružila mirovniškemu gibanju leta 1979, je leta 1999 kandidirala tudi za predsednico Nemčije, za funkcijo, ki jo je pred tem opravljal njen oče. Z njo smo se pogovarjali v Essnu, kjer živi sama v hiši, polni spominov in knjig. Še posebej značilna in že kar znana je njena kuhinja – slika je objavljena ob kazalu.

  • Borut Mekina

    7. 9. 2012  |  Mladina 36  |  Politika

    Uspehi Janševega odvetnika

    „Banka se o vrsti in obsegu sodelovanja s poslovnimi partnerji in o zaposlitvah odloča glede na dejanske potrebe, vrsto nalog ter na podlagi strokovnih kriterijev in izkazanih referenc izbere najboljšega izvajalca oziroma sodelavca,“ so odgovorili iz NKBM na vprašanje, ali so v zadnjem času podpisali pogodbo o sodelovanju s Francijem Matozom. V NKBM zaradi dobrih poslovnih običajev niso hoteli potrditi, da so na podlagi „dejanskih potreb“ kot najboljšega odvetnika izbrali pisarno Francija Matoza, priznal pa je to Matoz sam. Dejal je, da z NKBM sodeluje „zadnjih nekaj mesecev“, a da podrobnosti ne bo razkrival.

  • Borut Mekina

    31. 8. 2012  |  Mladina 35  |  Svet

    Dr. Vesna Pusić: »Želim si, da bi Slovenija hrvaško pristopno pogodbo z EU ratificirala do božiča.«

    Dr. Vesna Pusić (1953), sociologinja, filozofinja, ena od sedmih ustanoviteljic prvega jugoslovanskega feminističnega gibanja, je hrvaška zunanja ministrica. V parlament je prvič prišla leta 2000, ko je prevzela tudi vodenje stranke HNS, Hrvaške narodne stranke – liberalni demokrati, v kateri je sedaj podpredsednica. K njej smo šli zato, da bi ugotovili, ali »nas« je Hrvaška res prinesla okrog, kot očitno meni del slovenske politike tik pred ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe k EU. Sta se Pahor in Kosorjeva dogovorila, da je problem Ljubljanske banke problem nasledstva, Hrvaška pa zdaj želi vprašanje rešiti prek svojih sodišč? Je Hrvaška Pahorju obljubila, da se bo vprašanje reševalo v Baslu, v okviru nasledstva, ne pa enostransko? Slovenija je pri delitvi premoženja SFRJ dobila 16 odstotkov premoženja tudi zato, ker so se v delitveno bilanco štele devize nekdanjih varčevalcev Ljubljanske banke, te, ki jih je potem morala delno varčevalcem vrniti Hrvaška. Sicer bi Slovenija dobila le 13 odstotkov. Na hodniku hrvaškega zunanjega ministrstva slišimo še kaj. Recimo, da reševanje v Baslu pomeni, da je vprašanje izvzeto iz sukcesije, ne pa, da je del nasledstva. Kakorkoli, morda problem le ni tako enostaven, kot ga je tik pred zdajci javnosti predstavila Slovenija?

  • Borut Mekina

    31. 8. 2012  |  Mladina 35  |  Politika

    Sporni razpis za premierovo hčerko

    V državnem podjetju Plinovodi so nas minuli teden prepričevali, da pri njih ne zaposlujejo po političnih merilih. »Družba Plinovodi, d. o. o., ima jasno začrtano vizijo in strategijo razvoja. Družba sprejema v delovno razmerje novo zaposlene v okviru izkazanih potreb po opravljanju posameznih nalog družbe, ki so zelo natančno določene,« so odgovorili iz podjetja in tako poskušali zavrniti očitke, da so Nika Janša, hčerka predsednika vlade, in Tadej Tanko, sin vodje poslanske skupine SDS Jožeta Tanka, ter sin Jožeta Zagožna Matej Zagožen službo v tem podjetju dobili »na lepe oči«. A čeprav so iz podjetja odgovorili, da so prosto delovno mesto razpisali 17. februarja in potem izmed sedmih kandidatov, katerih vloge so prejeli, v službo sprejeli krajinsko arhitektko Niko Janša, nam besedila razpisa niso hoteli poslati.

  • Borut Mekina

    31. 8. 2012  |  Mladina 35  |  Politika

    Na zahodu nič novega

    Razen Španije, kjer že iščejo alternativno rešitev, in Portugalske nobena druga razvita zahodnoevropska država v zadnjih letih ni zmanjšala podpore javnim RTV-servisom.

  • Borut Mekina

    24. 8. 2012  |  Mladina 34  |  Politika

    Važno je imeti očeta v SDS

    V preteklih letih je bilo razkritih več nepotističnih primerov. Na Občini Osilnica je recimo župan leta 2008 zaposlil kar svojo ženo, v Tržiču so na občini zaposlitev našli županovi bratranci, županova hčerka je dobila službo v krajevnem komunalnem podjetju, žena pa je prevzela različne nadzorne funkcije. Potem smo brali o akademskih nepotizmih – bratje so predavali, žena ministrica je raziskovalni denar dodelila možu, šefica sodišča pa moževemu podjetju. A vendarle se doslej, kljub sociološkim raziskavam, ki so dokazovale prevladujoč vpliv neformalnih mrež v Sloveniji, ta še posebej globoka oblika klientelizma – nepotizem – ni tako očitno razrasla po državnem vrhu, po vladi in v državnem aparatu kot sedaj; v njem so odgovorni doslej še poskušali ohranjati določene standarde.

  • Borut Mekina

    24. 8. 2012  |  Mladina 34  |  Politika

    Ne le politično, tudi finančno nagrajeni

    Ko je leta 2006 Anton Guzej iz Avta Celje prišel na vrh RTV Slovenija, je že veljal znani „Grimsov“ zakon, s katerim je vladajoča koalicija dobila neposreden vpliv na kadrovanje na nacionalni televiziji. Programski svet, ki je Guzeja postavil za generalnega direktorja, so večinoma sestavljali delegati strank ali predstavniki „civilne družbe“, ki je bila blizu RKC. Nacionalka je doživela politični prevzem, in čeprav je Guzej ob predstavitvi obljubljal, da bo njegova glavna naloga finančna sanacija javnega zavoda, je bila prva naloga, ki se je je lotil, kadrovska. Že kmalu je mesto radijskega direktorja prevzel Vinko Vasle, mesto direktorja televizije pa Jože Možina. Nadaljevanje in posledice tega kadrovskega cunamija poznamo, manj znano pa je, da so ob prevzemu nacionalne televizije politično nastavljeni dobili tudi izredno lepo materialno nagrado. Celo nezakonito, kot je v negativnem mnenju ta teden razkrilo računsko sodišče, ki je preverilo poslovanje RTVS v letih 2009 in 2010.

  • Borut Mekina

    24. 8. 2012  |  Mladina 34  |  Politika

    Kriva sta NKBM in UVK

    V grobem je bila zgodba o nakupu Večera jasna že v trenutku, ko se je kot „slamnati“ kupec pojavilo majhno računalniško podjetje 3LAN. Dejanski kupec, to je bil Matej Raščan, lastnik podjetja Delo Revije, je želel Večer kupiti tako rekoč brez denarja. Še denarja za aro, okrog 900 tisoč evrov, ni zmogel zbrati sam, kot kažejo doslej razkrita dejstva. Po znani in v Sloveniji uveljavljeni menedžerski praksi bi Raščan denar za nakup Večera očitno dobil od Večera samega, ki bi ga obremenil s posojili in ga začel izčrpavati. Ta zlovešči načrt bi se skorajda izšel, kot že tolikokrat pri vseh drugih „menedžerskih prevzemih“, če vika in krika ne bi bili zagnali novinarji sami in če nazadnje ministrstvo za kulturo ne bi ustavilo postopka izdaje soglasja.

  • Borut Mekina

    24. 8. 2012  |  Mladina 34  |  Politika

    Cerkveni otok

    Pred štirimi leti smo v Mladini objavili tajni sporazum med prvo Janševo vlado in cerkvijo, na podlagi katerega je takrat odhajajoča politična garnitura cerkvi prikrito podarila Blejski otok. Vse skupaj je bilo sporno, ne toliko zaradi finančnih razsežnosti primera, ampak predvsem zaradi tega, kako brezsramno in grobo je odhajajoča politična elita takrat zlorabila državo in kako nizko se je spustila cerkev.

  • Borut Mekina

    3. 8. 2012  |  Mladina 31  |  Politika

    Objestnež

    Policija Zorana Jankovića ne bo kaznovala zaradi prehitre vožnje, saj amaterski posnetek njegovega divjanja do 200 kilometrov na uro po avtocesti uradno ničesar ne dokazuje. Žal. Uradne meritve hitrosti, so pojasnili pri policiji, morajo biti opravljene „z merilniki hitrosti, ki so tipsko odobreni in izpolnjujejo meroslovne in z njimi povezane tehnične zahteve“. A če je za del politike ugotovitev policije absurdna, kako absurden utegne biti šele primer Dejana Kaloha, sicer urednika portala Politikis.

  • Borut Mekina

    3. 8. 2012  |  Mladina 31  |  Politika

    Janšev venec egoizma

    Ob spominski slovesnosti pri Ruski kapelici minuli teden ni nastal zgolj zaplet z zgodovinarjem Jožetom Pirjevcem, ki ga predsednik vlade ni hotel videti poleg sebe v vlogi govornika, ampak še en kratek stik s predsednikom države Danilom Türkom. Ob vsakoletni slovesnosti pri Ruski kapelici, ki jo dejansko pripravlja Društvo Slovenija-Rusija, je zadnja leta spominski venec uradno vedno položil predsednik države kot edini predstavnik suverenosti.

  • Borut Mekina

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Politika

    Blejski otok je izgubljen

    Blejski otok je izgubljen. Če sodimo po sodbi in sklepu kranjskega okrožnega sodišča, ki smo ju pridobili v uredništvu, bo sporazum, s katerim je nekdanji kulturni minister Vasko Simoniti leta 2008 otok in nepremičnine na njem podaril cerkvi, ostal veljaven. Država pred sodiščem ni uspela, in to kljub strokovnemu mnenju dr. Mihe Juharta in dr. Petra Grilca, da je dogovor med prvo Janševo vlado in RKC že na prvi pogled ničen. Kako je to mogoče?

  • Borut Mekina

    27. 7. 2012  |  Mladina 30  |  Politika

    Matoz tudi za Aerodrom

    Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše in kandidat za poslanca stranke SDS na zadnjih parlamentarnih volitvah, je vse bolj uspešen pri pridobivanju poslov od države ali državnih podjetij. Tudi na Aerodromu Ljubljana so nam potrdili, da po novem z Matozom sodelujejo v neki zadevi in da ne izključujejo še nadaljnjega sodelovanja. Šlo naj bi za manjši posel, »kjer nam je pisarna Matoz dala boljšo ponudbo od konkurence«, za kar bodo odvetniški pisarni plačali dva tisoč evrov. Morda gre res za manjšo zadevo, a teh je pri Matozu vse več. Med drugim Matoz pomaga tudi pri pripravi gradiv za vladne seje.