Peter Petrovčič

  • Peter Petrovčič  |  foto: Luka Dakskobler

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Družba

    Dr. Jože Kozina / »Do skrajnosti zavožene medčloveške odnose je mogoče sanirati le preko humanega in spoštljivega ravnanja z živalmi«

    Živali po simbolni spremembi zakonodaje leta 2020 niso več le stvari, pač pa veljajo za čuteča bitja. O živinoreji se danes govori tudi v povezavi z negativnimi vplivi na okolje in podnebje. Premier Robert Golob je dejal, da bi vsi skupaj lahko pojedli nekaj manj mesa. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je pripravila posvet, namenjen izboljšanju položaja živali. Vse to vendarle so nekakšni odzivi na vprašljivi odnos med človekom in živaljo, o katerem v prostem času veliko razmišlja vrhovni državni tožilec Jože Kozina. Gre sicer za tožilca, ki mu je pred desetletji prvemu uspelo postaviti neke ločnice med svobodno gospodarsko pobudo na eni strani in različnimi oblikami oškodovanja premoženja in delavskih pravic na drugi. Zaradi njega so v zaporu med drugim končali nekdanji prvi mož Merkurja Bine Kordež, nekdanji prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot in nekdanji prvi mož Istrabenza Igor Bavčar.

  • Peter Petrovčič

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Politika

    Shizofrene notranje zadeve

    Boštjan Poklukar se po krajšem premoru vrača na čelo notranjega ministrstva. Predstavitev (in potrditev) pred pristojnim odborom je šla gladko. Bodoči minister – ki si je v enakem položaju pred dobrimi tremi leti za prednostno nalogo postavil varovanje meja, ljudi in premoženja z obvladovanjem migracij, ki naj bi bile glavna grožnja – je na prigovarjanje poslancev SDS, kako misli zdaj odvračati begunsko grožnjo, odgovoril, da ni treba delati »prevelike drame«.

  • Peter Petrovčič

    17. 2. 2023  |  Mladina 7  |  Družba

    Napadalec na Niko Kovač obsojen, preden je oškodovanka o tem kaj vedela 

    Pred dnevi je javnost (in oškodovanko Niko Kovač) presenetila novica, da je bil moški, ki je direktorico Inštituta 8. marec napadel 25. oktobra lani, prej kot v treh mesecih obsojen na pogojno zaporno kazen. Postavila so se številna vprašanja, od učinkovitosti represivnega aparata in sodstva do nenavadnega položaja, v katerem se je znašla oškodovanka, ki o tem ni vedela nič. Poiskali smo odgovore.

  • Peter Petrovčič

    16. 2. 2023  |  Politika

    Ustavno sodišče zadržalo zakon o RTV

    Po naših informacijah je ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o RTV do končne, vsebinske odločitve o tem ali je zakon ustavno skladen ali ne. Takšna odločitev glede vprašanja zadržati ali ne zadržati izvajanja zakona sicer običajno pomeni tudi končno odločitev v smeri ugotovitve določenih protiustavnosti v zakonu.

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Politika

    Ovadeni policijski šefi

    Potem ko so postale javne ugotovitve nadzora o ravnanju policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021, je bilo jasno, da bo nekdo (vsaj) v policiji moral odgovarjati, sicer bi bil tudi »najobsežnejši usmerjeni nadzor nad policijo v njeni zgodovini« zgolj (še ena) predstava za javnost. Zdaj je jasno, da bodo najbolj vpleteni policisti in njihovi šefi vsaj klicani na odgovornost in bo tožilstvo moralo preveriti sume kaznivih dejanj, storjenih nad protestniki. Jasno je tudi, kdo so ti policisti.

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Politika

    Vrnitev v (precej temačno) preteklost?

    Ko je jeseni 2019 Boštjan Poklukar pred parlamentarnim odborom za notranje zadeve predstavil kandidaturo za notranjega ministra, je poslanec SDS Žan Mahnič dobil občutek, da »gre za predstavitev ministra za obrambo«. Občutka, da je šlo za predstavitev načrta obrambe Slovenije (in EU) pred grozečim napadom – četudi pred begunci –, se ni bilo mogoče znebiti. Poklukar si je tedaj namreč za prednostno nalogo pred vsemi drugimi postavil varovanje meja, ljudi in premoženja, in to z obvladovanjem migracij, ki da so glavna grožnja.

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Politika

    Končno zaščita žvižgačev

    Državni zbor je pred dnevi sprejel zakon o zaščiti prijaviteljev – širše so znani kot žvižgači –, torej oseb, ki razkrijejo domnevno nepošteno, neetično, diskriminatorno, neprimerno ali nelegalno dejavnost v organizaciji, katere del so oziroma so bili. Slovenska zakonodaja je že desetletje zagotavljala varstvo žvižgačem, a je šlo za razpršeno zakonodajo, v praksi pa so doslej žvižgači po pravilu doživljali pogrome, izobčenje, disciplinske in celo kazenske postopke. Vse to se je zgodilo tudi najbolj znanemu slovenskemu žvižgaču Ivanu Galetu, ki je spomladi 2020 v oddaji Tarča na RTV Slovenija razkril nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme za potrebe boja z epidemijo koronavirusne bolezni.

  • Peter Petrovčič

    10. 2. 2023  |  Mladina 6  |  Politika

    Deportacije prosilcev za azil

    Azilna zakonodaja je v nečem povsod po svetu enaka, saj gre za njeno najosnovnejšo lastnost, ki je prvi pogoj za delovanje in sploh obstoj varstva beguncev. Medtem ko teče azilni postopek, s katerim se ugotavlja, ali in v kolikšnem obsegu je posameznik upravičen do statusa begunca, prosilec za zaščito ne more biti deportiran.

  • Peter Petrovčič

    3. 2. 2023  |  Politika

    Protivladni protesti / Ovadeni policisti in njihovi policijski šefi

    V zvezi z ravnanji policije na protestih v času vlade Janeza Janše je kaznivih dejanja osumljenih 13 policistov (od tega štirje vodstveni delavci v policiji), 63 policistom pa so očitane strokovne nepravilnosti. To je sporočilo, ki sta ga v javnost na tiskovni konferenci podala v.d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav in ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, ki po odstopu Tatjane Bobnar začasno vodi notranje ministrstvo.

  • Koliko ovadb si je že nabral Hojs?

    Nekdanji notranji minister in podpredsednik SDS Aleš Hojs je po izobrazbi gradbeni inženir. In medtem ko se je ljudstvo med njegovim ministrovanjem zgražalo nad neustavnimi omejitvami človekovih pravic, ki so bile vse po vrsti pripravljene na njegovem ministrstvu, se je ukvarjal predvsem s svojim matičnim področjem. V imenu notranjega ministrstva in s tem v imenu države je sklepal številne nepremičninske posle, od katerih je verjetno najbolj bizarna gradnja podhoda pod Šubičevo ulico, daleč najdražja pa gradnja stolpnice za vsaj 169 milijonov evrov, v kateri naj bi po novem imela prostore vodstvo policije in notranje ministrstvo. Revizija tega projekta je pokazala vrsto nepravilnosti in sume storitve več kaznivih dejanj.

  • Finančna uprava opravlja tajno sledenje

    Prikriti preiskovalni ukrepi, med katerimi je tudi tajno sledenje na klasičen način ali z različnimi tehničnimi sredstvi, spadajo med hujše posege v človekove pravice. Po novem, zakon o tem je nedavno sprejel državni zbor, bo lahko finančna uprava na prevozna in prenosna sredstva in tudi na pošiljke same nameščala sledilne naprave oziroma »tehnične pripomočke za zbiranje podatkov o položaju in gibanju blaga«, po domače GPS-naprave. Razlog za to je, piše v obrazložitvi predloga zakona, da »se v praksi kaže potreba po sledenju blagu – pošiljke namreč pogosto zamenjajo prevozno sredstvo, vmes se spremenijo dokumenti in za blagom se izgubi vsaka sled«. Namen namestitve sledilnih naprav pa je, »da se odkrijejo nezakonite proizvodnje trošarinskih izdelkov, ki s svojim delovanjem oškodujejo državni proračun in proračun EU«.

  • Zločini iz sovraštva

    Pred dnevi so se na pravosodnem ministrstvu posebej pohvalili, da jim je med spreminjanjem kazenskega zakonika vanj uspelo vključiti tudi »zločine iz sovraštva«, sicer bolj znane po angleškem imenu »hate crime«. To pomeni, da bodo storilci kaznivih dejanj, pri katerih je bila nagib za storitev tega dejanja katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve (recimo narodnostna, rasna, verska ali etnična pripadnost oškodovanca, njegov spol, barva polti …), kaznovani strožje.

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika

    Temna resnica

    Kar se prijav diskriminacije tiče, danes v Sloveniji izstopata dve skupini ljudi: prva so invalidne osebe, skoraj enako velika skupina ljudi pa trpi diskriminacijo na podlagi narodnosti, rase ali etnične pripadnosti. Diskriminacija pa ni zgolj prazen, novodoben pojem, pač pa pomeni neenako, slabšo obravnavo ljudi v javnosti, v zaposlitvenem postopku, pred državnimi organi, v zdravstvenih in drugih ustanovah, v trgovinah in lokalih … In v tem primeru so slabše obravnavani in s tem diskriminirani ljudje, ki so videti drugače, ki govorijo nekoliko drugače, ki imajo nekoliko drugačno polt …

  • Peter Petrovčič

    27. 1. 2023  |  Mladina 4  |  Politika

    Gospodar sodnih postopkov / Porazi ali zmage Janeza Janše na sodišču? 

    Težko bi v domači politiki in v širšem evropskem prostoru našli politika, ki bi imel v danem trenutku odprtih toliko zadev pred sodišči kot nekdanji premier in predsednik SDS Janez Janša. Koliko zadev ima odprtih ta čas, ve le sam. Trenutno sta največ pozornosti deležni njegova odškodninska tožba zoper državo zaradi zadeve Patria in kazenska zadeva Trenta, v kateri je obtožen zlorabe položaja.

  • Peter Petrovčič

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Politika

    Pacienti niso sami

    Če ste zdravstveno zavarovani, do zdravnika pa vam ni uspelo priti, obstaja zadoščenje: države se lahko lotite s pravnimi sredstvi. Zahtevate povrnitev škode, zahtevate odškodnino. Če pride do neizpolnjevanja obveznosti, torej obstaja pravno varstvo, saj je ta pravica iztožljiva. A gre tudi v najboljšem primeru za dolgotrajen mukotrpen pravni boj z zdravstvenimi institucijami, upravnimi in sodnimi organi, v katerem je posameznik v neskončno podrejenem položaju. Pomoč v boju s premočno državo in kapitalskimi interesi, kot že velikokrat doslej, prebivalcem Slovenije ponujajo v Pravni mreži za varstvo demokracije.

  • Peter Petrovčič

    20. 1. 2023  |  Mladina 3  |  Politika

    Odškodninske tožbe protestnikov

    Na notranjem ministrstvu so pred časom opravili najobsežnejši strokovni nadzor nad delovanjem policije v zgodovini; preverjali so ravnanje policije na najbolj izpostavljenih protivladnih protestih v času prejšnje vlade. Poročilo na kar 161 straneh je zbirka različnih nepravilnosti, pa tudi nesorazmernega in nezakonitega ravnanja policije, katerega posledica so bile kršitve človekovih pravic konkretnih udeležencev protestov. Na prvi pogled se zdi, da gre za primerno podlago za odškodninske tožbe zoper državo.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Vsi so isti?

    Seveda ni konec sveta, če se predsednica državnega zbora na novega leta dan odpelje na koncert dunajskih filharmonikov, ki je hkrati državniški obisk, z vladnim letalom. In ko zaradi tega završi v javnosti, verjetno res ni razloga, da bi ona ali kdo drug odstopil s položaja. Ima pa vsaka političarka, vsak politik, vsaka politična stranka in vsaka koalicija le določeno in omejeno količino potrpljenja volivcev. Po domače rečeno, število odpustkov ni neskončno. Dolžnost politikov je brez dvoma, da znajo presoditi, kaj je za javnost sprejemljivo in kaj ne, na kaj je javnost občutljiva, kaj tolerira, kaj razume kot nesprejemljivo. Odnos javnosti do nekaterih ravnanj politikov je namreč tudi zgodovinsko pogojen.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Družba

    Romom ne strežemo, hvala za razumevanje

    Drugega decembra predlani so trije Romi sedli v enega izmed barov v Černelavcih, nekakšnem predmestju Murske Sobote, ki leži nedaleč od romskega naselja Pušča. To v Sloveniji že dolga leta velja za primer dobre prakse urejanja romskih naselij. Vendar v lokalu niso bili postreženi in so ga morali zapustiti. K njim je pristopila natakarica in jim pojasnila, da Romom, žal, do nadaljnjega ne strežejo, ker se je v lokalu v preteklem tednu med Romi že dvakrat vnel pretep.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Krasen dan za enakopravnost

    Ustavno sodišče je v začetku julija lani objavilo pomembni odločitvi, s katerima so izenačili pravice heteroseksualnih in istospolnih parov. Odločili so, da je zakonsko onemogočanje sklenitve zakonske zveze in posvajanje otrok gejem in lezbijkam neustavno, saj ustava teh omejitev ne določa. Zdaj so zadevo dokončno zaključili, saj so zavrnili predlog, da bi o tem vprašanju ljudje odločili na referendumu – ker se diskriminacija, ki jo je odpravilo ustavno sodišče, pač ne more ponovno vzpostaviti na ljudskem glasovanju.

  • Peter Petrovčič

    13. 1. 2023  |  Mladina 2  |  Politika

    Brez pravne podlage

    Ustavno sodišče je razveljavilo zakon o kazenskem postopku v delu, ki je določal pravno podlago za rabo policijskega prikritega preiskovalnega ukrepa, imenovanega »lovilec IMSI«. Gre za sporno tehnično sredstvo za prestrezanje komunikacije in lokacije mobilnih telefonov, ki ga zakonito policija pravzaprav ni nikoli uporabljala, nezakonito oziroma brez podlage v zakonu pa.

  • Peter Petrovčič

    6. 1. 2023  |  Politika

    Poročilo o policijski represiji

    Objavljamo celotno, 161 strani dolgo poročilo o ravnanju policije na protivladnih protestih v letih 2020 in 2021. Gre za najobsežnejši nadzor na delom policije v njeni zgodovini, ki ga je naročila zdaj že nekdanja ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar. Poročilo vsebuje razkritje nezakonitih ravnanj policije, nezakonitih pridržanj, nezakonitih posegov v človekove pravice, nesorazmerne in nezakonite uporabe prisilnih sredstev, prirejanja in ponarejanja uradnih dokumentov, neprimerne komunikacije med operativnimi štabi in policisti na terenu ... 

  • Policijsko nasilje / »Dej nej mečejo plinska sredstva«

    Dobro leto je minilo, odkar je policija na protivladnih protestih posredovala tako, da je glavno mesto spremenila v območje spopadov. Pa tudi njeno ravnanje zoper protivladne protestnike nasploh je bilo že na prvi pogled preveč represivno. Prav zato je zdaj že nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar odredila najobsežnejši strokovni nadzor nad delom policije v njeni zgodovini. Predstavljamo poglavitne ugotovitve iz 161 strani dolgega poročila o »izrednem nadzoru nad delom policije pri varovanju protestov«.

  • Polovica izbrisanih je še vedno izbrisana

    Amnesty International Slovenije in Mirovni inštitut sta pripravila peticijo in poziv vladi in njenemu predsedniku Robertu Golobu, naj »čim prej pripravita zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim«. Izbris več deset tisoč večinoma državljanov nekdanjih bratskih republik, ki je največja sistematična kršitev človekovih pravic po osamosvojitvi, se je zgodil leta 1992, poprava krivic pa kakih 20 let kasneje. O čem govorijo nevladniki?

  • Peter Petrovčič

    30. 12. 2022  |  Mladina 52  |  Politika

    Minilo je že pol leta

    Novela zakona o RTV Slovenija, ki bi pomenila začetek konca ugrabitve javnega medija, ki jo je izpeljala SDS, je bila v državnem zboru sprejeta pred skoraj pol leta, a je v veljavo stopila šele prejšnjo sredo. Toda prav na ta dan je bila na ustavno sodišče vložena pobuda za presojo ustavnosti tega zakona, ki utegne, če nič drugega, še (vsaj) za nekaj mesecev podaljšati agonijo javnega servisa.

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Politika

    Kaj storiti s policijo?

    Od vseh državnih organov največje pretrese v zadnjem obdobju gotovo doživlja policija. Začelo se je z nastopom vlade Janeza Janše, ki se je nesrečno časovno ujemal z epidemijo koronavirusne bolezni. Janševa vlada se je medtem poslovila, epidemija pomirila, policija pa še ni ujela ravnotežja in je še vedno z mislimi pri politiki in s tem daleč od temeljnega poslanstva, ki pravi, da bi morala biti v »službi ljudi«.

  • Peter Petrovčič

    23. 12. 2022  |  Mladina 51  |  Družba

    Za vedno izbrisani

    Pred dnevi je v požaru v prikolici za kampiranje, ki je stala med vrtički v Stegnah, umrl Zoran Tešanović, ki je bil leta 1992 skupaj z več kot 25 tisoč ljudmi izbrisan in je čez noč nepovratno izgubil osnovne človekove pravice.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Družba

    Reka ljudi

    Črni Kal in Sočerga na slovenski strani ter Buzet in Lupoglav na hrvaški so večji kraji, skozi katere je nekoč vodila glavna pot iz osrednje Slovenije v hrvaško Istro. Tudi danes se po njej v toplejši polovici leta v istrske obmorske kraje valijo kolone evropskih turistov. Mi smo se na to pot odpravili na turoben meglen zimski dan, ki se je prevesil v toplega, deloma oblačnega in brez vetra, ko smo se približali obali. Naš končni cilj je bilo hrvaško pristaniško mesto Reka. Za tujce, ki prihajajo z vzhoda, tokrat ne gre za turiste, je reška železniška postaja eno od postajališč na poti proti zahodu in severu Evrope. Potujejo skozi iste, prej omenjene kraje, le v nasprotni smeri, saj želijo doseči Italijo in druge države na zahodu in severu celine.

  • Peter Petrovčič

    16. 12. 2022  |  Mladina 50  |  Družba

    Nepotrebna plastika, drugič

    Danes, ko se svet utaplja v plastiki in je evropski parlament prepovedal prodajo nenujnih plastičnih izdelkov, bi lahko rabo napihljivih plastičnih navijaških palic za enkratno uporabo razumeli kot norčevanje iz prizadevanj za čistejše okolje. Gre za nepotreben plastični izdelek, ki ne le da ni nujen, potreben ali koristen, lahko bi ga (še posebej zaradi kratkotrajne uporabnosti) uvrstili med plastične izdelke, ki imajo tako malo uporabnih lastnosti, da jih zlahka označimo za smeti.

  • Peter Petrovčič

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Politika

    Zakaj je Tatjana Bobnar morala zapustiti vlado?

    Februarja 2020 je Janez Janša že uspešno vodil koalicijska pogajanja s SMC in DeSUS ter z njimi tudi preprečil predčasne volitve in se zavihtel na oblast. Tatjana Bobnar je bila takrat generalna direktorica policije. Osemnajstega februarja dopoldne pa je kot prva policistka v državi dobila uradni obisk treh poslancev: iz SDS sta prišla Žan Mahnič in Zvone Černač, poleg njiju pa še poslanec DeSUS Branko Simonovič. Ti so kot člani parlamentarne komisije za nadzor nad varnostnimi in obveščevalnimi službami nenapovedano vstopili v prostore Generalne policijske uprave na Litostrojski ulici v Ljubljani. Mahnič je ob prihodu Bobnarjevi dejal, naj »pomisli na svojo prihodnost«, če ne bo sodelovala, saj je njen položaj v rokah (prihajajoče) vlade.

  • Peter Petrovčič

    9. 12. 2022  |  Mladina 49  |  Politika

    Vrhovna sodnica Barbara Zobec izločena iz odločanja o Janezu Janši

    Da sta vrhovna sodnika, zakonca Jan in Barbara Zobec, politično jasno profilirana in da sta privrženca Janeza Janše, niti sama ne skrivata. Zdaj je temu posredno, a uradno pritrdil tudi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, ko je Zobčevo izločil iz odločanja o zadevi, povezani z Janšo.