MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    13. 8. 2009  |  Mladina 32

    Normativni “status quo”

    Predbožično srečanje, 23. decembra 2008, ljubljanskega nadškofa in metropolita msgr. Alojza Urana in predsednika vlade Boruta Pahorja.

    Lansko jesen, na zadnji dan koalicijskih pogajanj, so se stranke sedanje vladajoče večine zavezale, da bodo » partnerji redefinirali odnos med državo in verskimi skupnostmi ter pri tem upoštevali načelo ločenosti države in verskih skupnosti ter načelo enakosti verskih skupnosti «. Dikcija je vznemirila vodstvo slovenske RKC, ki jo je najprej razumelo kot napoved oživljanja negativnega odnosa do RKC. Več

  • Marjan Horvat

    6. 8. 2009  |  Mladina 31

    Matjaž Hanžek, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikamatja_hanek_bkimg_3790.jpg

    Opažam, da se tudi pri nas krepi takšno prepričanje in snujejo poteze, ki bi omogočile novo vzpostavitev ekonomskih in družbenih odnosov, vendar se bojim, da so ti glasovi še prešibki. Pokazalo se je, da le sanacija bank, brez nove razvojne filozofije, ne bo ustvarila razmer za izhod iz krize. Nekaj takega poskušamo v ad hoc skupini, ki se je sestala pri predsedniku vlade, ponuditi slovenski (razvojni) politiki. Gre za majhno skupino (po abecednem redu priimkov: Marta Gregorčič, Matjaž Hanžek, Lučka Kajfež - Bogataj, Lev Kreft, Dušan Plut, Tine Stanovnik, Jožef Školč in Jože Trontelj). Do sedaj smo pripravili delovno različico besedila in ga ponudili ducatu strokovnjakov, ti pa so nam poslali svoje pripombe. Do septembra bomo besedilo dodelali in ga dali v javno razpravo. Kaj bo potem z njim, pa ni več odvisno od nas. Več

  • Marjan Horvat

    23. 7. 2009  |  Mladina 29

    Feri Lainšček, pisatelj in pesnik

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaferi_lainek_bkimg_1775.jpg

    S književnikom Ferijem Lainščkom smo se sestali minuli ponedeljek v Murski Soboti, ki je bila naelektrena zaradi javnega shoda v podporo delavcem tekstilne tovarne Mura, nato pa se odpravili k reki Muri, v Lainšč-kovo naravno okolje, in spregovorili o življenju v Prekmurju, o pokrajini in ljudeh, o odnosih s preostalo Slovenijo, o romski duši, pa tudi o mitologiji Prekmurja. “Pristajamo na življenje v paradoksu,” pravi Lainšček. Zanj naj bi bili krivi pisatelji, tudi Miško Kranjec, ki je ustvaril “malega in dobrega človeka”, kar je postal sinonim za Prekmurca. Več

  • Marjan Horvat

    23. 7. 2009  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga

    Veljko Rus: Tretja pot med antikapitalizmom in postsocializmom

    Sociolog Veljko Rus se je v svojem najnovejšem delu lotil razmisleka o tretji poti družbenega razvoja. Tega ne počne v obliki političnega projekta ali vizije. Vzpostavil je poligon, na katerem preizkuša temeljna stališča evropske levice, svoje razmišljanje pa je umestil v evropski kontekst, kjer imamo zaradi demontaže države blaginje in hipertrofije neoliberalizma opraviti z nevarnim procesom ustvarjanja tržne... Več

  • Matej Bogataj

    16. 7. 2009  |  Mladina 28  |  Kultura  |  Knjiga

    Tadej Golob: Svinjske nogice

    Risar svinjskih stripov se s partnerko in sinom občutljivcem preseli v še eno v nizu najemniških stanovanj, seveda nekje skoraj na podeželju oziroma na mestnem obrobju, kar je še dodatna zagata, saj mu ob deževju ne vžge nobeden od obeh avtov oziroma avtomobilskih podrtij, in je potem s stanovanjem veliko sranje. Skoraj hkrati dobi naročilo za malo bolj drzno, no, opolzko varianto stripa o Martinu Krpanu, Krpanov... Več

  • Marjan Horvat

    31. 3. 2009  |  Mladina 12  |  Politika

    Tovarne delavcem

    Delavske demonstracije v Ljubljani, 17. november 2007

    Zaradi gospodarske krize, ki jo preživlja svet, so nujni premisleki o poteh razvoja po njej, kajti » družba se približuje koncu liberalnega demokratičnega kapitalizma in Evropa mora na novo odkriti socializem, nov model, sicer ji bo ostal na voljo avtoritarni kapitalizem «, kot je na Bledu opozoril filozof Slavoj Žižek. Kako bo kriza spremenila način življenja in dela v družbah, morda celo vrgla svet... Več

  • Marjan Horvat

    19. 3. 2009  |  Mladina 11  |  Politika

    Kamenček v mozaiku prizadevanj za večjo socialno pravičnost

    Delavske demonstracije v Ljubljani, 17. november 2007

    Med zamislimi, kako znotraj kapitalizma na dolgi rok zagotoviti večjo socialno varnost in rešiti ljudi poniževanja v pisarnah, kjer morajo zaprositi za socialno pomoč, je tudi predlog o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (UTD) oziroma temeljnega državljanskega dohodka (TDD). Po tem predlogu » bi država vsem državljanom (ali prebivalcem), starim (denimo) šestnajst let in več, izplačevala fiksen in za vse... Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8

    Dr. Josip Rastko Močnik, sociolog

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarastko_monik_bkimg_1885.jpg

    Dr. Josip Rastko Močnik je diplomiral leta 1968 na Filozofski fakulteti v Ljubljani iz sociologije in svetovne književnosti z literarno teorijo. V letih 1968-1970 je bil časnikar, v letih 1969-1970 je bil na podiplomskem študiju na École pratique des hautes études en sciences sociales v Parizu, v letih 1973-1975 pa na École des hautes études en sciences sociales. Leta 1983 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktoriral iz sociologije. Od leta 1970 je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je od leta 1997 redni profesor sociologije kulture. Raziskuje na področjih teorije ideologije, teorije diskurzov, teoretske sociologije, teoretske psihoanalize, semiotike, epistemologije humanističnih in družbenih ved. Napisal je več deset strokovnih del in prevedel več strokovnih besedil iz angleščine in francoščine. Z njim smo se pogovarjali o vzrokih in posledicah sedanje krize ter gospodarske, politične in kulturne ujetosti Slovenije v njej. Več

  • Marjan Horvat

    26. 2. 2009  |  Mladina 8  |  Svet

    Tudi po Haiderju Haider

    Ko sem se s sončne, slovenske strani Alp pripeljal skozi Karavanški predor v avstrijsko Koroško, me je pozdravila množica plakatov, s katerih strankarski veljaki prepričujejo pol milijona Korošcev, da so prav oni, in le oni, na volitvah prava izbira za Koroško. Brezhibno urejeni možje na plakatih, z vsakim lasom na pravem mestu, nekateri tudi v značilnem koroškem suknjiču rjave barve z zelenim ovratnikom - barvi... Več

  • Marjan Horvat

    29. 1. 2009  |  Mladina 4

    Dr. Božidar Debenjak, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika20090126_3028.jpg

    Božidar Debenjak (1935) je v začetku šestdesetih let začel poučevati na Oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, nazadnje je bil profesor za predmeta socialna filozofija in filozofija zgodovine. Od leta 2001 je zaslužni profesor. Njegova bibliografija obsega več kot 300 naslovov, večinoma v revijah in zbornikih, v knjigah pa: Friedrich Engels - Zgodovina in odtujitev (1970 in 1981); V alternativi: Marksistične študije (1974) in Vstop v marksistično filozofijo (več izdaj). Uredniško in prevajalsko je sodeloval pri izdaji Marxovih del v slovenščini, prevedel Heglovo Fenomenologijo duha in Um v zgodovini. Kot kritični opazovalec svetovnih in domačih družbenih razmerij opozarja, da se bo vzpon novih gospodarstev hitro izpel brez svobodnega posameznika. “Če se to ne bo zgodilo, je celotna zgodba o evropski emancipaciji posameznika, recimo ji zahodnjaška, okcidentalna, nekaj, kar bo šlo žal lahko na smetišče zgodovine,” pravi dr. Debenjak. Več