Uredništvo
-
8. 3. 2022 | Politika
»Če je Putin res užaljen, bi nas moralo to zelo skrbeti«
"Že od nekdaj se mi namreč dozdeva, da je Vladimir Putin pod masko otopelosti prav mogoče globoko užaljen človek in da je del nesporazuma med Putinom in svetom tudi v tem, da velik del sveta užaljenosti ne razume najbolje. Nekateri sicer pišejo o Putinovem občutku velike žrtve, kar je podobno, a ni isto. Je pa nedvomno res, da se Slovani radi počutijo žrtve krivične zgodovine in se zato, denimo, danes mnogi Srbi istovetijo s Putinom, proti kateremu se je – enako kot nekoč proti Miloševiću – zarotil ves svet in nadenj poslal sankcije."
-
8. 3. 2022 | Kultura
»Nesprejemljivo je, da se demonizira tudi rusko umetnost«
"Menim, da je nesprejemljivo, da zaradi agresije Putinove vojaške hunte svet v svoji razumljivi želji po obsodbi agresije demonizira tudi rusko umetnost. Odpovedujejo se koncerti, s sporedov izginjajo ruski skladatelji ... To je po mojem mnenju nedopustno, celo nevarno. Prav gotovo mi ni treba pojasnjevati pomena dediščine ruske kulture in umetnosti, še posebno v prostoru, v katerem živimo. Dejstvo je, da brez vplivov velikanov ruske klasične glasbe, literature, gledališča, filma in plesa ne bi bilo prenekaterih, tudi ključnih del naše književnosti, glasbe, gledališča ... Zato menim, da je nujna naša jasna opredelitev proti agresiji, a obenem se moramo odločno postaviti v bran umetnosti in kulturi ne glede na njeno provenienco."
-
9. 3. 2022 | Družba
FOTOGALERIJA: Shod za 8. marec
V torek, 8. marca, na mednarodni dan žensk, je v Ljubljani potekal shod, ki je opozarjal na (vedno slabši) položaj žensk v slovenski družbi.
-
9. 3. 2022 | Družba
Demokracija je precej občutljiva
Od 9. do 11. marca bo na ZRC SAZU v Ljubljani potekala mednarodna konferenca Demokracija, umetnost, znanost, ki jo organizirata ZRC SAZU in organizacija Internacionala ter poteka v okviru Evropskega paviljona. "Umetnost je pomembna pri razumevanju medčloveških odnosov, družbenih sprememb in odnosu do okolja. Sestavni del tega razumevanja je premislek o tem, kaj je etično in kaj ogroža načelo enakih pravic in možnosti. Pravic in možnosti, ki jih lahko zagotovi samo demokratična ureditev družbe," so zapisali organizatorji.
-
8. 3. 2022 | Politika
»Agenti KGB so se preoblekli v demokrate, agenti Cie v gospodarstvenike«
"Pojav političnih avtokratov v novi podobi sveta sovpada z dolgoročnimi posledicami padca berlinskega zidu. Tedaj se je v imenu demokracije, liberalnega gospodarstva brisalo socializem in uvajalo neoliberalni kapitalizem kot novo samoumevno postavko nove podobe sveta. Razpad Sovjetske zveze je bil interpretiran kot poraz komunističnega zla, ki se ne sme več ponoviti. Agenti KGB so se preoblekli v demokrate, agenti Cie v gospodarstvenike, ki so se vpeli v novo obliko gospodarske in kapitalske kolonizacije sveta."
-
8. 3. 2022 | Politika
»Tonin se je pohvalil, da je obrnil trende zanimanja državljanov za služenje v vojski«
"Redno izrekanje ocene o pripravljenosti Slovenske vojske (SV) je sovpadlo z agresijo Ruske federacije na Ukrajino. SV kljub velikim političnim, propagandnim in finančnim vložkom ni v bistveno boljšem stanju kot v preteklosti. Končna ocena se ne razlikuje od ocen v minulih letih: za delovanje v miru je prejela dobro oceno, za delovanje v vojnih razmerah pa ni večjih sprememb, torej je ocena slaba, čeprav naj bi bil viden napredek."
-
8. 3. 2022 | Kultura
Serija glasbenih, pogovornih in kabarejskih dogodkov
V prihajajočem tednu Cukrarna bar, ki deluje v novem prostoru sodobne umetnosti - Cukrarni, vstopa v pomlad z novo programsko shemo, ki bo obiskovalkam in obiskovalcem ponudila glasbene, humanistične in kabarejske vsebine.
-
8. 3. 2022 | Kultura
Slovenska dokumentarna filma ob mednarodnem dnevu žensk
Slovenski filmski center ob mednarodnem dnevu žensk, na posebni spletni povezavi Baze slovenskih filmov na ogled ponuja dva filma slovenskih režiserk, ki se bosta s svojima novima filmoma predstavili na 24. Festivalu dokumentarnega filma. Film Odpuščanje Marije Zidar bo festival odprl, film Smučarske sanje Haidy Kancler pa ga bo zaključil.
-
8. 3. 2022 | Kultura
Druga izvedba feminističnega filmskega festivala
Od 8. do 13. marca bo na spletni strani potekala druga izvedba feminističnega filmskega festivala (FeFi), ki postavlja ženske zgodbe in ustvarjalke v prvi plan. Poimenovan je po Genovefi ali plemenski ženski, zavetnici voskaric_jev, pastiric_jev, klobučaric_jev in vrtnaric_jev, ki med drugim ščiti zdravje oči. FeFi ponuja vpogled v prihodnost, sedanjost in preteklost filmskega delovanja žensk, ki si postavljajo lastna pravila in sledijo svoji poti. FeFi Frišno izpostavlja radikalne newcomerke, ki obračunavajo s patriarhalno polpreteklo zgodovino. FeFi Zdaj! je v hic et nunc stanju filmskega ženskega ustvarjanja. FeFi Retro pa osvetljuje pretekla dela, ki ne smejo ostati nevidna in nevidena ali pozabljena.
-
7. 3. 2022 | Politika
»Upam, da Janša finančno ne izkorišča vojne v Ukrajini v politične namene«
"Navezava na Orbána je škodljiva. Najmanj leto dni se v evropskih institucijah že ukvarjamo s Slovenijo zaradi političnega vmešavanja v svobodne medije in pravosodje ter zaradi kršenja demokracije. Vse to je modus operandi Madžarske. To je nevarna pot Slovenije v mračno prihodnost. Opozoriti velja, da je Orbán nenavadno tih v izjavah do Ukrajine. Bistveno manj se odziva, kot se na stran Ukrajine danes postavlja slovenski predsednik vlade. Upam, da Janša finančno ne izkorišča vojne v Ukrajini v politične namene. To bi bilo skrajno sramotno in neodgovorno. Že leta spremljamo finančne tokove, vemo, da je Madžarska sprejemala denar iz Rusije. Finančni tokovi iz Rusije so prihajali tudi v Slovenijo, v določene medije."
-
7. 3. 2022 | Družba
»Ne gre za ženske nasproti moškim, gre za mehanizme moči in nadvlade oziroma podrejanja«
"Saj ženske opozarjajo, le slišati in upoštevati jih je treba. Kaj naj si mislimo ob povečanju plač zdravnikov in hkrati pozabljanju na vse delo in skrb številnega zdravstvenega in negovalnega osebja, ki zdravniško delo sploh šele omogoča? Med temi ljudmi so večinoma ženske, a ne samo ženske. To je dober primer tega, kar želim reči: ne gre za ženske nasproti moškim, gre za mehanizme moči in nadvlade oziroma podrejanja. To je tisto, kar bi morali spremeniti, temu se je treba upirati in vedno znova predlagati spremembe. V korist skupnosti, ne te ali one poklicne ali spolno označene skupine."
-
7. 3. 2022 | Kultura
Mirko Ilić kot oblikovalec in kot kurator
V okviru 10. bienala Brumen bodo 9. marca v Ljubljani odprli dve razstavi, ki bosta predstavili Mirka Ilića iz dveh perspektiv: kot oblikovalca (Iz zgodovine človeške neumnosti – Oblikovalska zgodovina sveta) ter kot kuratorja (Plakatna razstava Strpnost). V Kinu Šiška pa bo 10. marca potekala mednarodna konferenca, ki bo od blizu predstavila Mirka Ilića, Violaine Orsoni, Sama Ačka, Francesca Franchija ter Michaela C Placea: žirante, ki bodo odločali o prejemnikih najvišjih nacionalnih priznanj na področju oblikovanja, ter v predavanjih in pogovoru razkrili svoj pogled na to, kaj je danes v oblikovanju bistveno, in kakšno oblikovanje bomo potrebovali, da zgradimo svet, ki bo lepši od današnjega.
-
7. 3. 2022 | Družba
V Pritličju bo, 9. marca, ob 18. uri predstavitev knjige Supporting Trans People of Colour in pogovor s pisateljem_ico in trans aktivistko_m Sabah Choudrey iz Londona. S tem dogodkom bodo v Zavodu TransAkcija tudi transfeministično obeležile_i 8. marec.
-
6. 3. 2022 | Politika
»Smo pripravljeni dokazati, da se z branjenjem Evrope borimo za svobodo po vsem svetu?«
"Ruska resnica je samo prikladen mit, ki želi utemeljiti Putinovo imperialistično vizijo, Evropa pa lahko temu na najboljši način nasprotuje tako, da gradi mostove do držav v razvoju in držav v gospodarskem vzponu, med katerimi jih je cela vrsta z dolgim seznamom upravičenih zamer do zahodne kolonizacije in izkoriščanja. 'Braniti Evropo' ni dovolj. Prava naloga je prepričati druge države, da jim Zahod lahko ponudi boljše izbire kot Rusija in Kitajska. Edini način, da to dosežemo, pa je, da spremenimo sami sebe in neomajno izkoreninimo neokolonializem, tudi ko se 'zapakira' v obliko humanitarne pomoči."
-
6. 3. 2022 | Družba
»V številnih ministrstvih vlada kadrovsko razsulo«
"Veliko ljudi ne prenese več javne govorice stalnega napadanja in ščuvanja in se zato distancirajo od politike. To gre na roke strankam z bolj radikalizirano bazo. Volilna abstinenca sredinskih volilcev povzroči, da radikalne stranke prejmejo relativno več glasov. Drugo vprašanje je, kaj politični sloj sploh počne s to državo. Nenehno uveljavljanje zasebnih interesov in delovanje strank kot nekakšnih rentniških podjetij pustoši javne institucije. To nas mora kot državljane najbolj skrbeti. Vse težje je dobiti sposobne tehnokrate, ki bi bili načelno pripravljeni delati za državo. Zaradi stalnih čistk je marsikdo od uradnikov sklonil glavo. V številnih ministrstvih vlada kadrovsko razsulo. Prepredena so s strankarskimi kadri, ki včasih delajo bolj za stranko kot za državo. Pod psevdonimi pišejo propagandistične komentarje na družbenih omrežjih in odzive na spletne članke konvencionalnih medijev. Veliko tovrstnih objav prihaja z internetnih strežnikov v javnem sektorju, in to v službenem času."
-
5. 3. 2022 | Politika
Ukrajina je nacistična država?
"Ukrajina je nacistična država? Ja, zato so Ukrajinci z več kot 70-odstotno večino na regularnih volitvah izvolili za predsednika države Juda, ki je v Rusiji odraščal v ruskem jeziku in se je ukrajinščine naučil kot odrasel človek. Volodimir Zelenski je spodoben politik z izjemnim smislom za humor, ki je v svojem globokem bistvu velik smisel za življenje. Predsednik vlade je bil ob njegovi izvolitvi Volodimir Groisman, tudi Jud. Ali znamo najti še eno vzhodnoevropsko državo, kjer sta izvoljena predsednik države in premier Juda? V najtežjih trenutkih zgodovine svoje države Zelenski skrbi, da bi bilo njegovim sodržavljanom kar najmanj hudo. Oni so pa nacisti, ne?"
-
5. 3. 2022 | Družba
»Najbolj bi bila vesela, če se nam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati z 8. marcem«
"Najbolj bi bila vesela, če se nam nikoli ne bi bilo treba ukvarjati z 8. marcem. Na živce mi gre, ker je to dan žena, in ne žensk. Še vedno se moramo pogovarjati o razlikah v plačah med ženskami in moškimi. Na papirju se je marsikaj v zadnjem času izboljšalo. Zakoni in predpisi niso tisto, kar bi zagotavljalo enak položaj žensk v družbi. Morajo se zgoditi spremembe v družbi, kulturi in vrednot. Ampak v zadnjem času, kar je bil tudi impulz za ustanovitev združenja Ona ve, doživljamo retradicionalizacijo družbe."
-
4. 3. 2022 | Politika
Slovensko-ukrajinsko društvo proti izkoriščanju vojne v politično-strankarske namene
V Slovensko-ukrajinskem kulturnem društvu Ljubljana-Kijev podpirajo vsako javno izražanje proti vsaki vojni. "Načelno pa ne podpiramo izkoriščanja tragedij in vojn v politično-strankarske namene," so v odzivu na sredin shod v Ljubljani v podporo Ukrajini ob ruski invaziji zapisali na družbenem omrežju Facebook.
-
3. 3. 2022 | Politika
Naslovnica jutrišnje Mladine: MIR
Jutri izide nova Mladina! Naslovnico je oblikoval Damjan Ilić. Več preberite v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 4. marca, dalje. #Mladina9
-
3. 3. 2022 | Politika
"Ali v vojni v Ukrajini posredno sodeluje tudi Slovenija? V Ukrajino pošiljamo orožje, med prvimi smo zaprli zračni prostor za ruska letala. Je odločno ukrepanje edina možnost za ustavitev Putina ali gre za nevarno izpostavljanje Slovenije? V Tarči tudi o oboroževanju SV in beguncih. Jutri na TVS1 ob 20.00," so v napovedniku oddaje Tarča zapisali na Twitterju. To je zmotilo predsednika vlade Janeza Janšo, ki je v svojem značilnem slogu javno obračunal z novinarji.
-
3. 3. 2022 | Politika
»Putin je konservativni, ne levi politik«
"Putin, ki je seveda konservativni, ne levi politik, tukaj z ruskega stališča razmišlja državotvorno. Ne pristaja na razlago sovjetskega obdobja kot rdečega klina, ki ga je treba izruvati iz telesa tisočletne zgodovine Rusije. Nasprotno, sovjetsko obdobje razume tako, kot ga je treba, kot del zgodovine svoje države. Kot del brez ideološkega naboja, iz katerega jemlje osnovo: sovjetska država je imela največji obseg in bila je velika zmagovalka v drugi svetovni vojni, velesila, naslednica monarhije in predhodnica sodobne države. V svojem govoru je Putin kritičen do Leninovega koncepta samostojnosti sovjetskih republik, pri čemer spet tvegam, da me bo kdo narobe razumel. Putin namreč meni, da se je Lenin dobrikal 'narodom z obrobja' in jim je zato ustavno zagotovil 'samostojnost', podobno kot jugoslovanska ustava iz l. 1974 svojim republikam. Učinek je bil enak – možnost dejanske samostojnosti. Za nas je to vrednota, Vladimir Vladimirovič pa meni, da je bilo to neupravičeno trganje izvorno enotnega ruskega ozemlja. Kar nas seveda pripelje do še ene točke razhajanja Slovenca z njim."
-
3. 3. 2022 | Kultura
»Generacijske lastnosti so nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga«
"Starejši ko sem, bolj sem prepričan, da so generacijske lastnosti nekakšen leksikon, ki izhaja iz marketinga. Edino, kar nas povezuje, je politični, družbeni in gospodarski kontekst, ki nas oblikuje. In naše je bilo strašno obdobje, ki se je začelo s svetovno gospodarsko krizo in vzponom družbenih omrežij. Na splošno še vedno živimo v času velikih sprememb z zelo nejasnim izidom. Strah in negotovost sta logična odziva na to hitrost."
-
2. 3. 2022 | Družba
Ukrajinci živeči v Sloveniji in slovenski prostovoljci so odprli posebno Facebook stran z imenom »Slovenska pomoč Ukrajini«, na kateri lahko najdete vse podatke o potrebah in načinu, kako bo pomoč najlaže prišla do Ukrajine ter o zbirnih centrih. Ker gre za humanitarno pomoč, je lahko mogoče pomagati le s točno določenimi dobrinami, seznam sproti osvežujejo glede na dovoljenja in potrebe. Na omenjeni FB strani so objavljeni tudi različni humanitarni teči računi, na katere lahko nakažete denarno pomoč. Potrebujejo tudi pomoč prostovoljcev, saj je dela zelo veliko.
-
2. 3. 2022 | Politika
"Ministrova zagotovila so primer povampirjene človekoljubnosti, on sam pa je politik, ob čigar dvojnih merilih in spremenljivih stališčih se ti mora obrniti želodec. To je minister, ki dokazuje, da so slovenski humanizem, naši azilna in migracijska politika odvisni od zaščitenega geografskega porekla projektilov, ki ubijajo ljudi. In od barve kože, naklona oči ali od veroizpovedi begunca, od 'okolja' tistega, ki beži, bi rekla naša vlada. Taka stališča so rasistična in nimajo nikakršne zveze s človečnostjo, tudi z ukrajinskimi begunci ne. Slovenija in njen minister pač znova dokazujeta, da našo umeščenost v mednarodna razmerja razumeta kvečjemu kot priložnost za modno revijo: enkrat se svetu dobrikamo z rumenim puloverjem, drugič s planšarskim klobukom, spet tretjič z rumeno-modro kravato. Človekoljubna pomoč, iskrena skrb za blaženje tegob ljudi, ki bežijo pred vojnim nasiljem, in medčloveška solidarnost pa so še enkrat več prepuščene požrtvovalnim nevladnim organizacijam in aktivistom za varstvo človekovih pravic, ki si mimo novinarskih konferenc imenitnežev in njihovih traktorskih protestov prizadevajo, da bi pomagali ljudem, ki jih gazijo putini in hojsi."
-
2. 3. 2022 | Politika
»Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij bolje kot Kremlju«
"Med letom 2000 in današnjimi časi pa vendarle obstaja pomembna razlika. Družabna omrežja, ki so maskirovko, kot v Rusiji imenujejo naklepno dezinformiranje domače in tuje javnosti, postavila na steroide. Če pred dvaindvajsetimi leti o dogajanju v Čečeniji nismo vedeli veliko zaradi pomanjkanja informacij, danes sliko zamegljuje dejstvo, da je (dez)informacij preveč. Nikomur ni uspelo izrabiti družabnih omrežij in jih spremeniti v orodje in orožje specialne vojne bolje kot Kremlju. V primerjavi z letom 2000 je danes zunaj Rusije bistveno več ljudi, ki dezinformacije sprejemajo in papagajsko ponavljajo. Nekateri iz finančnega in političnega oportunizma, drugi pa zato, ker dezinformatorji spretno naslavljajo in izkoriščajo njihove emotivne in ideološke potrebe in predsodke. Troli kajpaonistom prišepetavajo tisto, kar si kajpaonisti želijo slišati, da bi počeli to, kar troli od njih pričakujejo."
-
1. 3. 2022 | Družba
FOTOGALERIJA: »Orožje ni rešitev«
Predstavniki več kot 30 različnih organizacij civilne družbe in številni drugi udeleženci so danes na shodu za mir na ljubljanskem Trgu republike pozvali k takojšnji prekinitvi ognja v Ukrajini, umiku ruskih sil in začetku pogajanj o dolgoročni diplomatski rešitvi spora. Obenem pa so izrazili nasprotovanje stopnjevanju militarizacije.
-
1. 3. 2022 | Kultura
Od 4. do 13. marca bo v Ljubljani potekal 23. mednarodni feministični in kvirovski festival Rdeče zore, ki ga bo v Galeriji Alkatraz odprla razstava vizualne in zvočne umetnice Urške Preis z naslovom Dolores - Bolečina skozi podobo zvoka, ki se naslanja na dolgoletno teoretično in umetniško raziskovanje bolečine žensk.
-
1. 3. 2022 | Politika
Zakaj policija pritiska na udeležence današnjega shoda za mir?
Tako včeraj kot danes zjutraj so policisti v uniformah in v civilu na sedežih nekaterih nevladnih organizacij obiskali udeleženke in udeležence današnjega shoda za mir. Nekatere organizacije se nahajajo tudi v zasebnih stanovanjih, so v sporočilu za javnost zapisali obravnavani. "Vse civilne iniciative, ki podpirajo shod, imajo javno objavljene kontakte in odprte kanale komunikacije, zato fizične obiske v stanovanjskih stavbah in na sedežih organizacij udeležencev shoda razumejo kot nesprejemljiv pritisk na izvrševanje pravice do mirnega zbiranja," so dodali v sporočilu, ki so ga udeleženci shoda naslovili na policijo.
-
1. 3. 2022 | Družba
»Epidemija in vojna sta za kapital darili z neba«
"Epidemija in vojna sta za kapital darili z neba. Skupni lastnosti sta razsežnost dogodka in povpraševanje, ki ju sprožita. Farmacevtska industrija pridobi množice ljudi, ki so zaskrbljeni za zdravje in življenje, vojaško-industrijski kompleks pridobi naročila vojskujočih se strani, da lahko nadaljujejo z uničevanjem ali da se branijo pred njim. Da ne omenjam povojne obnove. Za nekoga, ki ga vodi pohlep, je stvar enostavna: če proizvajaš zdravila, potrebuješ bolnike, če proizvajaš orožje, potrebuješ vojno. Če združiš oboje, dobiš biološko vojno."
-
1. 3. 2022 | Politika
"Nemci so po drugi svetovni vojni začeli ozaveščati o krivicah in prevzemati odgovornost približno deset let pozneje, tako da je bila petnajst do dvajset let po vojni odgovornost kolektivno sprejeta stvar, tisti pa, ki tega niso sprejeli, so bili lahko tudi kazensko preganjani. Zakaj Slovenija potrebuje več kot trideset let, s tem da se proces pravzaprav sploh še začel ni? Bo zadostovalo Pahorjevo javno opravičilo? Zakaj so izbrisani sploh morali iskati pravico na sodiščih (vse do evropskega), in to na svoje stroške, namesto da bi država sama poravnala svoje dolgove, potem ko je priznala svoje grehe? Je bil izbris vojni zločin? Kako zlahka je bila kršena ustava, ki je tedaj obstajala komaj dve leti? In kako so lahko državni organi dovolili sramotni referendum, na katerem so bile žrtve (spet neustavno) javno ponižane?"
