Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    20. 11. 2008  |  Mladina 47  |  Svet

    Pričevanje o Darfurju

    /media/www/slike.old/mladina/intsuleiman_jammous_darfur_046.jpg

    Suleiman Jammous se je rodil leta 1945 in je pripadnik plemena Bideyat, na kartumski politehnični fakulteti je diplomiral iz strojništva in nadaljeval študij v Aleksandriji. Leta 2000 je sodeloval pri zbiranju podatkov za Črno knjigo, s katero so sudanski nasprotniki arabske hegemonije razkrinkali mafijske vzvode moči v državi in razložili, zakaj v zahodni sudanski pokrajini Darfur poteka genocid. Darfurski uporniki so se z orožjem v rokah postavili po robu sudanski vladi, ki je s paravojaškimi milicami preganjala afriško prebivalstvo z domov in vanje naseljevala pripadnike nomadskih arabskih ljudstev. Afriška ljudstva so se uprla.
    Jammous pripada politični frakciji Sudanske osvobodilne vojske (SLA) Unity, saj je prepričan, da samo z orožjem ni mogoče rešiti Darfurja. Zaradi svojih humanističnih načel in načina reševanja krize v Darfurju, kjer je bil dolgo tudi koordinator za mednarodno človekoljubno pomoč, mu mnogi pravijo sudanski Nelson Mandela. Več

  • Marjan Horvat

    6. 11. 2008  |  Mladina 45  |  Politika

    Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikarudi_pavi_bk.jpg

    Slovenska skupnost v Italiji je spet na udaru Berlusconijeve vlade, ki se je odločila drastično zmanjšati proračunska sredstva za delovanje manjšine. Z veliko težavo sprejeti zaščitni zakon je obležal na mizi predsednika dežele Furlanije - Julijske krajine Renza Tonda, ki odlaša s podpisom dekreta. Slovenskemu šolstvu, medijem in drugim manjšinskim ustanovam, če bo italijanska vlada izpeljala svoje namere, grozi kolaps. O tem smo se pogovarjali z Rudijem Pavšičem, predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), ene izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji. Pavšič je vodenje Zveze prevzel sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Več

  • Marjan Horvat

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Družba

    Uničujoča spirala nasilja miruje

    Plakat za film Der Baader Meinhof Komplex

    Te dni so v nemških kinematografih začeli predvajati film Der Baader-Meinhof Komplex, zgodbo o teroristični levičarski skupini, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let ustrahovala tedanjo Zahodno Nemčijo. Članica te skupine je bila odlična, pacifizmu in razoroževanju zavezana novinarka Ulrike Meinhof. Že takrat pripadnica prepovedane KP Nemčije je leta 1967 zapustila moža, odpovedala službo... Več

  • Marjan Horvat

    23. 10. 2008  |  Mladina 43  |  Svet

    »Odstiramo plasti življenja v socializmu«

    /media/www/slike.old/mladina/intthomas_lindenberger_mf.jpg

    Dr. Thomas Lindenberger, direktor Centra za raziskovanje novejše zgodovine in profesor na Univerzi v Potsdamu, že dve desetletji raziskuje zgodovino socialističnih režimov. V središču njegovega raziskovanja so zapletena razmerja med nekdanjima Zvezno republiko Nemčijo (ZRN) in Nemško demokratično republiko (NDR), posebno skrb pa namenja zgodovini vsakdanjega življenja v obeh Nemčijah in drugih socialističnih družbah. »Raziskave na tem področju so šele na začetku,« pravi dr. Lindenberger. In dodaja: »Moje analize pa kažejo, da je najzanimivejše življenje v socializmu potekalo mimo partije in voditeljev.« Več

  • Marjan Horvat

    16. 10. 2008  |  Mladina 42  |  Kultura

    »Ubral sem nasprotno smer«

    /media/www/slike.old/mladina/intbogdan_grom_bk.jpg

    Petnajstega oktobra so v Mestni galeriji Ljubljana odprli retrospektivno razstavo Bogdana Groma, slikarja, ilustratorja, grafika in kiparja, ki je avgusta praznoval 90. rojstni dan. Študiral je na likovnih akademijah v Rimu, Perugii, Benetkah in Münchnu. Po preselitvi v ZDA, leta 1957, se je Grom začel bolj posvečati plastiki in arhitekturnim (notranjim in zunanjim) rešitvam; oblikoval je mestne trge, trgovska in industrijska središča, opremljal pomembne verske objekte. Več

  • Marjan Horvat

    2. 10. 2008  |  Mladina 40

    Sebastijan Horvat, režiser

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikaslavko_horvat_bpet.jpg

    Tokrat smo se z njim pogovarjali o nekaterih politično angažiranih predstavah, ki so dvignile kar nekaj prahu. Horvat je namreč eden izmed redkih režiserjev, ki se odprto in odkrito, z izredno kritičnostjo, lotevajo družbenih tem našega vsakdanjika. Sicer pa pravi: »Evo, in zato verjamem v komunizem. Sem čisti komunist, kar morda zveni totalno smešno in butasto. Več

  • Marjan Horvat

    25. 9. 2008  |  Mladina 39

    Tone Pavček, pesnik in esejist

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikatone_pavek_mf.jpg

    »Kako le, velik intervju za majhnega Pavčka,« nam je po telefonu odvrnil pesnik, esejist, prevajalec, urednik in član SAZU Tone Pavček, ko smo ga zaprosili za intervju. Šaljiv in iskriv nas je pričakal na pragu svoje hiše v Seči, pokazal na soline, zanj čudo vseh čudes, in nato proti trtam in oljkam na njegovem gruntu, za katerega skrbita z ženo. Nekajurni pogovor je nanesel na njegovo mladost, saj bo v ponedeljek praznoval osemdeset let, v žarišču pa so bila aktualna vprašanja slovenskega vsakdanjika, ki ga naš sogovornik opazuje s kritičnim pogledom. Več

  • Marjan Horvat

    21. 8. 2008  |  Mladina 34

    Janez, ti si bil moj najboljši prijatelj

    Na slovesnosti ob odkritju doprsnega kipa dr. Janezu Drnovšku, dolgoletnemu predsedniku slovenske vlade in predsedniku države, v Zagorju ob Savi, bi pričakovali, da bodo na njej zares le Zagorjani z županom Matjažem Švaganom, saj je Drnovškova družina dala jasno vedeti, da se ne strinja s takšnim obeleževanjem spomina nanj, pa tudi njegov naslednik dr. Več

  • Marjan Horvat

    21. 8. 2008  |  Mladina 28

    Drugačni verniki Alaha

    Dedebaba Haji Reshat Bardhi, vodja svetovne skupnosti bektašev, na svojem domu v Tirani

    V Albaniji deluje ena izmed najnaprednejših muslimanskih skupnosti na svetu - derviška skupnost bektašev. Verniki podpirajo sekularno izobraževanje, vključujejo se v medverski dialog, ženske imajo enakopravno vlogo v religioznem občestvu. Zato so za številne ortodoksne sunitske in šiitske vernike »škandal« med muslimanskim življem. Več

  • Marjan Horvat

    7. 8. 2008  |  Mladina 32

    Dr. Lev Kreft, marksist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_kreft_3623_bk.jpg

    Z dr. Levom Kreftom, profesorjem estetike na ljubljanski Filozofski fakulteti in direktorjem Mirovnega inštituta, smo se pogovarjali o tem, kako globoka je trenutna kriza kapitalizma. Dr. Kreftu ni bilo niti v najbolj težavnih časih težko priznati, da je bil marksizem njegovim intelektualnim razmislekom v podporo in bil izhodišče zanje. V tej intelektualni drži je izstopal tudi takrat, ko so desni intelektualci starega bradača pribijali na križ, mnogi levi misleci, ki so uporabljali njegove metode, pa so jih sramežljivo in s profesionalnega vidika pogosto tudi nepošteno prikrivali. Kreft je leta 2002 s podporo ZLSD kandidiral na predsedniških volitvah, danes pa v stranki, ki jo vodi Borut Pahor, nima več nobene funkcije. Več