Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    3. 12. 2009  |  Mladina 48

    Kateheza v župnišče, pouk v šolo

    Otvoritev katoliškega vrtca v Mariboru, 11. maja 2007. Cerkev si vseskozi prizadeva, da bi sodelovala pri izobraževanju otrok. Vse od vrtca, šole, do nastajajoče katoliške univerze.

    Leta 1996 je bila sprejeta šolska zakonodaja, ki prepoveduje konfesionalno dejavnost v javnih šolah. Leto poprej, v času ministrovanja dr. Slavka Gabra, pa bela knjiga o vzgoji in izobraževanju. V njej je zapisana opredelitev, da je »javno šolstvo laično in ne sme biti pod monopolnim vplivom posameznih cerkva, strank ali svetovnonazorskih skupin«. Več

  • Marjan Horvat

    26. 11. 2009  |  Mladina 47  |  Svet

    Ujetnika starega ali snovalca novega?

    Večmesečno ugibanje, kdo bo postal prvi mož Evropske unije in njen zunanji minister, kar sta prestižni politični funkciji po Lizbonski pogodbi, se je končalo prejšnji teden. Čeprav so bili v igri tudi »težkokategorniki« evropske politike, se je pokazalo, da Evropska unija še ni pripravljena na vodilne ljudi, ki bi morda »preglasili« nacionalne politike držav članic in celo udarili po mizi,... Več

  • Marjan Horvat

    26. 11. 2009  |  Mladina 47  |  Svet

    O patriarhu, ki je molčal

    Po dolgi bolezni je v Beogradu sredi novembra umrl patriarh srbske pravoslavne cerkve Pavle s posvetnim imenom Gojko Stojčević. Pokopali so ga v samostanu Rakovica, deset kilometrov iz Beograda, pogrebnih slovesnosti pa se je udeležilo skoraj milijon ljudi. Ti so se nekaj dni in noči poslavljali od njega v stolni cerkvi sv. Save. Ob cerkvenih dostojanstvenikih je bil na čelu pogrebnih slovesnosti srbski politični... Več

  • Marjan Horvat

    12. 11. 2009  |  Mladina 45

    Kako je režiser Virc spet »zavzel« Trst

    Gojmir Lešnjak-Gojc med »osvobajanjem« Trsta

    V razgreto ozračje tržaškega vsakdana, ki je zaznamovan s starimi mednacionalnimi zamerami, predsodki in tudi odkrito sovražnostjo, je s kratkim študentskim filmom posegel mlad diplomant AGRFT Žiga Virc. S kratkim filmom »Trst je naš« se je ponovno lotil »osvobajanja« Trsta in razburil duhove v Trstu in Rimu, kar je bilo mogoče zaznati minuli petek tudi na premieri filma v sežanskem... Več

  • Marjan Horvat

    5. 11. 2009  |  Mladina 44  |  Družba

    Novi jezikovni Babilon na Balkanu

    /media/www/slike.old/mladina/il_babilon.jpg

    Ob razpadanju Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja so oblast nad »dušami« ljudstev iz republik nekdanje Jugoslavije prevzeli nasilni in ločevalni nacionalizmi, ki so v imenu naroda rušili vse »jugoslovansko«. To so počeli, da bi poudarili edinstvenost svoje narodne kulture in bivanja. Vsak narod se je (ponovno) vpisoval na zemljevid sveta kot enkraten subjekt zgodovine. Več

  • Marjan Horvat

    22. 10. 2009  |  Mladina 42  |  Svet

    Politika »prisilnega jopiča«

    Prekinitev vojaških spopadov v BiH leta 1995 in sprejem Daytonskega sporazuma sta zagotovila le navidezen mir, saj je bila po mnenju bosansko-hrvaškega pisatelja, novinarja in urednika Ivana Lovrenovića »z Daytonskim sporazumom vojna le prekinjena, ne pa končana. Štirinajst let po podpisu sporazuma so v BiH na delu še vedno etnične politike, ki so pravzaprav prikrite vojne politike«. Več

  • Marjan Horvat

    15. 10. 2009  |  Mladina 41  |  Politika

    Politika prostega jezdeca

    Borut Pahor pred delavkami in delavci Mure, 22. septembra

    Pomursko gospodarstvo je po osemdesetih letih prejšnjega stoletja nenehno v upadanju. Tedanja močna kovinskopredelovalna industrija, živilskopredelovalna industrija in zdaj še tekstilna so se zlomile. Na njihovih pogoriščih pa niso zrasla nova podjetja, ki bi množici ljudi, ki so izgubili službo, dajala kruh. Samo pomursko gospodarstvo namreč ni sposobno s svojo akumulacijo vlagati v nove obrate, očitno pa so... Več

  • Marjan Horvat

    8. 10. 2009  |  Mladina 40

    Dr. Miklavž Komelj, umetnostni zgodovinar

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelika20091007_0243b5.jpg

    Šestintridesetletni Miklavž Komelj, pesnik, umetnostni zgodovinar, prevajalec in pisec številnih teoretskih razprav za Likovne besede, Ekran, Kino! In Literaturo, je v znanosti že uveljavljeno ime. Nase je opozoril z disertacijo Pomeni narave v toskanskem slikarstvu prve polovice 14. stoletja, ki je mnoge spodbudila k odkrivanju starih, pozabljenih umetnin. V zadnjem času se je lotil preučevanja razmerij med umetnostjo in političnim dogajanjem 20. stoletja. Letos novembra bo izšla njegova 600 strani dolga knjiga “Kako misliti partizansko umetnost?”. Komelj razmišlja o umetnosti NOB sveže in drzno, onkraj današnjega aktualističnega navijaštva, ki želi poveličevati ali očrniti partizansko gibanje. Zanimajo ga procesi kulturne revolucije v narodno-osvobodilnem boju, ki mu pripisuje aktivno in kreativno vlogo v razmislekih o smeri družbenega razvoja po nakopičenih problemih v prvi polovici 20. stoletja. V tej luči bi morali NOB in partizanstvo presojati tudi danes, je prepričan Komelj. In marsičesa bi se lahko tudi še naučili. Več

  • MARJAN HORVAT

    1. 10. 2009  |  Mladina 39  |  Politika

    Koliko patriotizma?

    /media/www/slike.old/mladina/il_patriotizem.jpg

    Domoljubje in vse, kar sodi zraven, si je v zadnjem času na široko utrlo pot v slovenski politični in medijski diskurz. V njem se drug ob drugem znajdejo tudi nezdružljive vrednote: »primorsko« domoljubje kot nekakšen lokalni patriotizem, ki se navdihuje z narodnoosvobodilnim bojem in ga doživljamo kakor žlahtno plat slovenstva, ter »domoljubje« različnih skupin, ki poveličujejo slovenstvo... Več

  • Marjan Horvat

    10. 9. 2009  |  Mladina 36

    Karel Smolle, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velika_smolle_bk.jpg

    Karel Smolle se je rodil leta 1944 v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Med letoma 1960 in 1965 je obiskoval Zvezno slovensko gimnazijo v Celovcu in skupaj s Florjanom Lipušem in Erikom Prunčem izdajal literarno revijo »Mladje«. Že od mladih nog je dejavno sodeloval v gibanju za pravice koroških Slovencev v Avstriji, od leta 1986 do leta 1990 je bil poslanec v avstrijskem parlamentu na listi Zelenih in nato še dve leti, leta 1998 in 1999, poslanec Enotne liste, ki je bila v koaliciji z Liberalnim forumom. V letih od 1990 do 1992 je bil zastopnik slovenske vlade v Avstriji in po priznanju častni konzul v Celovcu in s tem tesni sodelavec gospodov Peterleta in Rupla. Letos je postal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, ene izmed treh krovnih slovenskih organizacij na Koroškem. Karel Smolle je bil v času osamosvajanja Slovenije tudi častni konzul Republike Slovenije na Dunaju. Več