Uredništvo

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Politika

    Golobov prvi politični korak

    "Čas je, da se vprašamo, v kakšni državi želimo živeti," so zapisali v gibanju Bodi sprememba, ki bo v četrtek, 16. decembra ob 17- uri v ljubljanskem Kinu Šiška organiziralo javno tribuno, na kateri bodo kot sogovorniki nastopili prof. dr. Dragan Petrovec (Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani), Tomaž Vesel, predsednik Računskega sodišča, prof. dr. Mirta Koželj (nekdanja vodja službe za kardiologijo na Pediatrični kliniki), dr. Robert Golob (nekdanji predsednik uprave GEN-I), prof. dr. Barbara Čenčur Curk (Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani) in Ivan Gale (soustanovitelj Centra za zaščito žvižgačev). Razpravo bo povezoval Primož Cirman, novinar in odgovorni urednik spletnega portala Necenzurirano.si. Dogodek bodo izpeljali v hibridni obliki, in sicer v živo na lokaciji, obenem pa tudi preko platforme Zoom.

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Politika

    Kopriva in Tomaž Majer

    Župan Ljubljane je na novinarski konferenci med drugim ocenil, da tako razdeljene družbe, kot je sedaj, že dolgo nismo imeli in da je sovražnega govora preveč. "Žalost je to, da imamo kar veliko ministrov, sekretarjev stranke SDS in članov poslanske skupine SDS, ki javno ali prikrito producirajo razne napačne novice in poudarjajo sovražni govor," je bil oster. Izpostavil je anonimni profil na družbenem omrežju Twitter, ki ga je pred meseci po pomoti razkrila poslanka največje parlamentarne stranke Alenka Jeraj.

  • Uredništvo

    15. 12. 2021  |  Politika

    »Beseda sredina za vse, ki bi radi oblast«

    "Človek si ne more kaj, da ne bi bil očaran nad besedo letošnjega in prihodnjega leta: sredina. V turbulentnih predvolilnih časih je namreč postala zlata ribica prav vseh, ki ne vedo, kako bi se predstavili, natančno pa vedo, kaj bi radi: oblast. Pri čemer računajo, da imajo tudi volilci spomin zlate ribice. V tej odrešilni sredini se gnetejo vsi razen Levice in seveda SDS, ki po kačje opreza, kaj od te sredine je tako in tako že njenega in kaj še lahko postane."

  • Uredništvo

    15. 12. 2021  |  Družba

    »Samostojne visokošolske zavode večinoma obvladujejo ljudje blizu trenutni vladi«

    "Cilj vidim na politični ravni. Samostojne visokošolske zavode večinoma obvladujejo ljudje blizu trenutni vladi. In med njimi kdo včasih tudi brez zadržkov pove, da je tudi na tem področju treba 'uravnotežiti' stvari. Očitno torej verjamejo, da ima politično prepričanje nekoga vpliv na to, kako naj se podaja neka strokovna tematika, čeprav ne bi smelo biti tako, zato želijo uravnotežiti tudi strokovni in znanstveni prostor. To je zelo očitno."

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Družba

    »Koronakriza bo minila, Janša bo odšel, neoliberalni kapitalizem pa se bo nadaljeval«

    Na splošno se zdi, da v zadnjem letu in pol te vlade niso zanimale zgodbe in življenjske razmere prebivalk in prebivalcev. Niso slišali mater, ki so v času zaprtja šol morale opravljati delo doma in hkrati prevzeti še vlogo vzgojiteljic in učiteljic, je zapisala sindikalistka Tea Jarc v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Niso slišali dijakov, ki so se samo želeli vrniti nazaj v šole. Prekark in prekarcev, ki še do danes od države niso dobili nikakršne finančne pomoči. Ali starejših, ki so v prenatrpanih domovih za ostarele dobesedno umirali, brez dostopa do bolnišnic. Poslušali niso niti stroke. Enostransko so sprejemali odloke, brez pravega razmisleka, kakšne posledice imajo ti za življenje ljudi. In kot se vedno bolj izkazuje, tudi brez prave pravne podlage, v nasprotju z ustavo. Pod pretvezo reševanja koronakrize so sprejemali zakone in ukrepe, ki delujejo predvsem v njihovo korist, si poviševali plače, sklepali sumljive posle, ki še dandanes ostajajo nepojasnjeni, in izrabljali krizo za politične cilje."

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Kultura

    Dvajset let Mladinine rubrike Ulica

    V Mali galeriji Cankarjevega doma Ljubljana bodo danes, 15. decembra ob 20. uri odprli razstavo Igorja Škafarja z naslovom Ulica. Razstava predstavlja večje število portretov, večinoma mladih ljudi, ki jih avtor kontinuirano ustvarja za Mladinino rubriko Ulica že od leta 2001. Pred obiskovalcem razstave se tako razgrne dvajset let avtorjevega dela, s spremembami in razvojem tudi na področju fotografske tehnike in sloga, prav tako pa tudi dvajset let zaznavanja trenutkov, ljudi in njihovih zgodb ter mesta.

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Politika

    Zakaj je Jankoviću »počil film«

    "Tudi slučajno ne," je o svoji morebitni vrnitvi v državno politiko v ponedeljkovi oddaji Studiu City na TV Slovenija dejal ljubljanski župan Zoran Janković. Napovedal je, da se bo dejavno vključil v mobilizacijo volivcev, obenem je pojasnil tudi, zakaj in kdaj mu je "počil film", da je prekinil molk. Primeren kandidat za premierja pa se mu zdi tudi Robert Golob, zdaj že nekdanji predsednik uprave družbe GEN-I, ki je te dni napovedal vstop v politiko. 

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Družba

    »Nista umrla zaradi reke in zmrzali, ampak zaradi nečloveške politike«

    Na Prešernovem trgu v Ljubljani so državljanke in državljani nocoj prižigali svečke za 10-letno kurdsko deklico in 31-letnika iz Bangladeša, ki sta nedavno umrla na hrvaško-slovenski meji.

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Družba

    Absurdna tožba Janeza Janše proti sodnikom in tožilki

    "Tega ne jemljem samo kot napad name, ne počutim se kot žrtev. V tem primeru sem neka simbolna figura sodstva. Seveda je napad uperjen proti meni, ampak mislim, da gre predvsem za discipliniranje in ustrahovanje samega sodstva. Leta 1991 smo izšli iz sistema enotnosti oblasti, zdaj pa se ponuja teza, da bi bil rad predlagatelj, postavodajalec in razlagalec zakona eden in isti. Sodniki smo moteči, ker imamo trajni mandat, zaradi katerega je težko posegati v sodstvo. Zato je treba uporabiti instrumente osebnih diskvalifikacij, ki so namenjeni ustrahovanju. Ne toliko mene kot mlajših kolegov. Takšna je tudi absurdna tožba Janeza Janše proti sodnikom in tožilki. Ni namenjena meni, namenjena je mlajšim kolegom. Češ, glejte, kaj vas bo čakalo, če ne boste odločali po 'glasbenih željah'. Jaz sem samo instrument, ki ga izrabljajo, ker mogoče mislijo, da sem najšibkejša točka, prek katere bodo lahko posegli v sodni sistem. Ampak prepričan sem, da je to jalovo početje."

  • Uredništvo

    14. 12. 2021  |  Politika

    »Največji vpliv na javno mnenje imajo predvsem televizije«

    "V svojem eseju o vojni z mediji je Janez Janša lansko pomlad s prispodobo o žabah, ki da jih je treba skuhati počasi, da ostanejo v kotlu do bridkega konca, napovedal, kaj se bo dogajalo. Njegova dolga roka tako že seže do nacionalne televizije, njeni senci se ne bo mogel izogniti nacionalni radio, morda tudi ne največja komercialna medijska hiša. Slišati je namreč o ideji, da bi iz programske sheme nacionalnega telekomunikacijskega operaterja izločili njene televizijske programe, ne glede na izpad naročnikov, ki bi zaradi tega doletel Telekom Slovenije, ene od državnih družb, po kateri lomasti SDS. Chefova kuharija bi bila v primeru uresničenja te ideje uspešno končana. Največji vpliv na javno mnenje – ne glede na vse močnejša družbena omrežja – imajo namreč še vedno klasični mediji, predvsem pa televizije."

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Družba

    »S teorijo zarote postane naš svet naenkrat preprost«

    V začetku aprila 2020, ko smo se v Sloveniji in drugod soočali s prvim valom epidemije, smo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU delali z neverjetnim pospeškom, je zapisal jezikoslovec dr. Kozma Ahačič v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "V zelo kratkem času smo pripravili razlago novih besed, povezanih z epidemijo bolezni covid-19 in novim koronavirusom. Zavedali smo se, da mnoge od teh besed ne bodo dolgega veka, a hkrati smo se bali nesporazumov, ki bi jih s sabo prinašalo dejstvo, da je vrsta besed, dotlej prisotnih samo v ozkih krogih epidemiologije, infektologije in drugih medicinskih strok, začela prodirati v naše vsakdanje življenje. Razlagali smo besede, kot so predihavanje, prekuževanje, samoosamitev, novookužen, asimptomatičen, pridružena bolezen, testiranje, pacient številka ena (ali ničti pacient) in mnoge druge," je dodal.

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Politika

    »Nove stranke so Janševa strategija, da vlada še naprej«

    "Dvom bi moralo (razen morda pri preveč modrih analitikih) vzbuditi že to, da so vse nove 'sredinske' stranke oziroma njihovi vodje in člani doslej v vsem brezpogojno podpirali Janšo ter da Janša še ni dal nobene zlobne pripombe o novih strankah. Dvom vzbuja tudi to, da vsi prisegajo na 'povezovanje', eno od najbolj prozornih in nesramnih Janševih laži."

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Družba

    »Problem cepljenja v osnovi ni teoretsko, temveč praktično, pravzaprav tehnično vprašanje«

    "Problem cepljenja v osnovi ni teoretsko, temveč praktično, pravzaprav tehnično vprašanje. Če bi se epidemijo dalo končati z enkratno dozo cepiva, bi ga uvedle že vse evropske države. A pri virusu, ki stalno mutira, potrebujemo predvsem fleksibilnost, hitro odzivanje, prilagajanje. Za to pa ne potrebujemo množične poslušnosti, temveč množično zaupanje."

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Družba

    Ali se ni vse spremenilo prav zato, da bi ostalo čim bolj enako?

    Zgodnji dnevi pandemije davnega marca 2020 so prinesli občutek prelomnih časov, zavest o dogodku, ki spreminja čisto vse, je zapisala esejistka Mojca Pišek v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Nad množico čustvenih odzivov z obeh strani emocionalnega spektra, pretiranega optimizma in pretiranega pesimizma, je prevladovala misel, da po pandemiji nič ne bo enako kot prej. Negotovega je bilo in ostaja mnogo, a jasno je bilo eno – življenje se po velikem dogodku enostavno ne more vrniti v stare tirnice. Človeštvo je kolektivno stalo na ostri pečini časa, čez obzorje pa zrlo z nekakšnim tretjim očesom sredi čela. Izreden zgodovinski dogodek, ki je imel akuten vpliv na vsakdanje življenje, je razjasnil pogled na dosedanje zablode človeštva in dokazal, da se podoba resničnosti zares zjasni šele, ko nastopi kriza."

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Kultura

    Svetleča površina, za katero ni ničesar

    V Galeriji Salsaverde v Izoli je do 7. januarja na ogled razstava Mladininega fotografa Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje Politike iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi je predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa.

  • Uredništvo

    13. 12. 2021  |  Kultura

    60. obletnica izida prvega stripa o Asterixu

    V Galeriji Kresija v Ljubljani bo od 17. decembra do 11. januarja na ogled razstava Asterix - rojstvo stripa, ki jo je pripravila francoska založba Éditions Albert René in je že gostovala v mnogih evropskih mestih. V Ljubljani si lahko ogledate njeno prilagojeno različico, razstavo pa dopolnjujejo različne izdaje stripa v slovenskem jeziku. Kuratorja razstave:  Rok Glavan in Samo Pureber.

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Družba

    »Brez zaupanja državljanov demokracija ne more delovati«

    "V takšnih razmerah ni nepričakovano, da mnogi v razočaranju nad predstavniško in pluralistično demokracijo rešitve ponovno iščejo v njenih alternativah. Percepcija, da je oblast odtujena in nima razumevanja, interesa in kompetenc, da bi učinkovito odgovarjala na legitimna pričakovanja državljanov, ponovno pogosto sloni na upravičenih očitkih in dejstvih. Državljani izgubljajo zaupanje v politične institucije demokracije in brez zaupanja državljanov demokracija ne more delovati."

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Družba

    »Igrati na žensko karto v stiski ni prepričljivo«

    "Veste, če je ženska na najvišjem položaju, to še ne pomeni, da je tam zagovornica ženskih pravic. Pred dvema tednoma smo imeli v Sloveniji interpelacijo zoper Simono Kustec. Slišali smo, da se do nje grdo obnašajo samo zato, ker je ženska. Ampak ona se na svojem položaju ni izkazala za zagovornico žensk. Ni reagirala na izjave premierja in podobnih, ki so bile zaničevalne. Igrati na žensko karto v stiski ni prepričljivo. Pogosto se v politiki upirajo kvotam z argumentom, da ni dovolj kvalificiranih žensk. Kvote narobe razumejo. Ne gre za številke. Kvote pomenijo, da med enakovrednimi kandidati izbereš tistega, ki je manj prisoten. Mi smo v vmesnem času med dvema generacijama. Ena generacija razume duh časa in spremembe, druga pa kvote in spol zlorablja, da promovira svoje agende."

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Družba

    »Ali obstaja življenje po covidu?«

    Se še spomnite februarja 2020? Dobro leto in pol bo tega, a videti je kot podoba nekega drugega časa, davno minulega, nepovratnega, je zapisal filozof  dr. Mladen Dolar v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "Saj ne da ne bi bili tudi takrat zagatni in kaj malo spodbudni časi, a vnazaj so videti kot izgubljeni paradiž. Polne dvorane, polne predavalnice, polni lokali, mravljišče popotovanj, tesna druženja, izmenjava in živi stik. Kot slike v barvah, ki so v zadnjem letu in pol zbledele, kot da imamo opraviti le še z nekakšnimi sencami preteklosti, ki je bila v primerjavi toliko bolj realna. Po navadi so stare fotografije obledele, sedanjost pa je pisana in barvasta, a zdaj je obratno, sedanjost je videti kot puščobna podoba komaj pretečene žive preteklosti. Še nedolgo nazaj smo bili bolj živi, kot smo zdaj, kot da bi postajali sence samih sebe, in sence se podaljšujejo, kot se podaljšuje čas. Resda so ukrepi vsaj za zdaj močno omiljeni v primerjavi s prejšnjo jesenjo, a kljub temu nad vsem visi mora in grožnja, covid je še vedno glavni junak vseh naslovnic."

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Kultura

    Ulice so naše!

    V Fotografskem muzeju Maribor bo od 16. decembra do 20. januarja na ogled razstava Janeza Zalaznika, ki je kot fotograf vsak petek spremljal dogodke na demonstracijah proti vladnim ukrepom. Razstava je aktualna in pretresljiva upodobitev minulih mesecev, ko smo bili na ulicah priča nedojemljivim prizorom.

  • Uredništvo

    12. 12. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #95

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Zorana Pevca iz zbirke Na objektivističnem stolu.

  • Uredništvo

    11. 12. 2021  |  Politika

    »To ni politična sredina. To so podtaknjenci.«

    "Politična sredina ne morejo biti ljudje, ki govorijo o spoštovanju ustave, molčijo pa ob letu in pol neustavnega vladanja z odloki. Ki poudarjajo pomen strokovne javne uprave, podpirajo pa njeno podrejanje interesom in kadrovskim potrebam vladajoče stranke. Ki opozarjajo, da epidemija ne sme biti tema političnih spopadov, delijo pa Twitter objave predsednika vlade, ki vse kritike obtožuje za širjenje virusa. Ki ob govorjenju o položaju Slovenije v EU z besedo ne omenijo bratenja z Madžarsko. Ki si v javni razpravi želijo dostojne kritike, podpirajo pa predsednika vlade pri rušenju vseh meja dostojnega. To ni politična sredina. To so podtaknjenci."

  • Uredništvo

    11. 12. 2021  |  Politika

    »Ne moremo vam prepovedati protestov, lahko pa vam jih zaračunamo«

    "Slovenija je na tem področju inovativna. V odnose med državljani in represivnimi organi vpeljuje tržno ekonomijo. Sodba ustavnega sodišča (U-I-50/21-39) o vladnem odloku o prepovedi shodov je jasno povedala, da ključni členi odloka niso v skladu z ustavo, in je namesto protestov prepovedala odlok. 'Ne moremo vam prepovedati protestov, lahko pa vam jih zaračunamo,' je bil odgovor vlade. Protestirate lahko samo do stopnje, do katere ste proteste pripravljeni financirati. Vsak udarec s pendrekom morate plačati po ceniku policijskih intervencij, kjer je cena navedena pod paragrafom 'udarec s tehničnim sredstvom pendrek'. Tržni princip je samoumeven, ker se protesti praviloma začnejo na Trgu nebeškega miru pred parlamentom Republike Slovenije."

  • Uredništvo

    11. 12. 2021  |  Družba

    »Epidemijo živimo v neprimerljivih svetovih«

    Pa tako dobro nam je šlo! Tako zelo dobro, da je slovenska vlada prva v Evropi razglasila konec epidemije, predsednik vlade pa Slovenijo oklical za evropsko zmagovalko (no ja, nekaj mest gor ali dol, ni pomembno, tako ali tako vemo, da prvi minister rad pretirava), je zapisala sociologinja dr. Metka Mencin v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A že decembra 2020 je bila Slovenija glede na delež umrlih zaradi covida med prvimi na svetu. Kot da bi lestvico obrnili na glavo. Leto pozneje se postelje na oddelkih za covid-19 spet pospešeno polnijo. Smo sredi novega epidemijskega vala, mnogi na eksistenčnem robu in/ali na robu fizičnih in psihičnih moči. Pod avtokratsko oblastjo, ki postaja vse bolj arogantna. Tako arogantna, da odkrito hvali golo razkazovanje moči v obliki policijskega nasilja in pri tem vidno uživa. Bosta povečan nadzor nad potrdili PCT in morebitno novo zapiranje povzročila apatijo in utišala proteste ali pa bo ulice napolnil še glasnejši in še bolj jezen Dost mam!?"

  • Uredništvo

    11. 12. 2021  |  Kultura

    Najnovejša dela Tine Konec

    V UGM Studiu Maribor je od 11. decembra do 12. februarja na ogled razstava Evergreen, na kateri se z najnovejšimi deli predstavlja mlada akademska slikarka Tina Konec. Navdih za njena dela je narava, natančneje drevesa oziroma iglavci. Na papir ali prosojni papir polaga poteze s svinčnikom ali črnim tušem - počasi, v dolgem meditativnem procesu, eno ob drugo.

  • Uredništvo

    9. 12. 2021  |  Politika

    Naslovnica jutrišnje Mladine: OBVEZNO ALI NEOBVEZNO

    Jutri izide nova Mladina! Ilustracija na naslovnici je delo Franca Jurija. Bo Slovenija zapovedala cepljenje proti covid-19? Več o tem preberite jutri v novi številki Mladine, ki bo pri prodajalcih časopisov in na naši spletni strani na voljo od petka, 10. decembra, dalje. #Mladina49

  • Uredništvo

    8. 12. 2021  |  Kultura

    Ko Butalce berejo Kučan, Šarec, Jenull in Janša

    Fran Milčinski je pet zgodb o Butalcih prvič objavil v zbirki kratke proze Tolovaj Mataj leta 1917, prva knjižna izdaja pa je bila leta 1949. Besedilo Butalcev je brezčasno in trdoživo kljubuje zobu časa. Butalci spadajo med klasične besedne umetnine – zato lahko hkrati nagovarjajo otroke in odrasle – so ostra satira o delovanju slabo utečenega državnega aparata.

  • Uredništvo

    8. 12. 2021  |  Družba

    »Nikoli ni dobro, če preveč zaupaš, še prav posebej, če zaupaš politikom«

    Nikoli ni dobro, če preveč zaupaš, še prav posebej, če zaupaš politikom. To je spomladi 2020 začutil tudi Marjan Šarec, ko je stavil na prisego tedanjih koalicijskih partnerjev, da se nikoli ne bodo povezali z Janšo, in je odstopil, da bi dal glas volivcem, je zapisal filozof Božidar Debenjak v posebni številki Mladine MISLITI EPIDEMIJO. "A kot je Aškerca predelal Ivan Rob, 'sejm bil je živ, nocoj i on je volil tam par volov'; dve stranki takega profila sta poskrbeli, da smo namesto volitev dobili tretjo Janševo vlado, v samostojni Sloveniji doslej največjo politično katastrofo. Verolomni stranki sta Šarcu potem očitali, da je on 'vrgel puško v koruzo'. Toliko o morali teh dveh strank. Kaj pa javnost? Namesto da bi mediji okrcali Šarčevo naivno zaupanje v moralo partnerjev, so mu očitali bojazljivost ('puška v koruzo')!"

  • Uredništvo

    9. 12. 2021  |  Družba

    »Za politikovo dušno zdravje je najvarnejše tisto ogledalo v domači kopalnici«

    "Za posameznikovo, zlasti politikovo dušno zdravje je najvarnejše tisto ogledalo v domači kopalnici. Ne Branku Simonoviču niti Janezu Janši in še marsikomu drugemu, najsi bodo narcisi ali kakršne koli podobne osebnosti, ne bo nikoli pokazalo lepšega in boljšega bitja od njih. A za narodov blagor je odločilno ono drugo, ki ga kritična javnost nastavlja svojim vodjem in ki zbriše marsikatero masko pomembnih ljudi, zlasti politikov, če le poskrbimo za to. Tako ogledalo so ne nazadnje tudi volitve."

  • Uredništvo

    9. 12. 2021  |  Družba

    »Spolno nadlegovanje v akademskem polju je zelo tabuizirana tema«

    "Mislim, da je spolno nadlegovanje v akademskem polju zelo tabuizirana tema. Akademiki, znanstveniki, raziskovalci se zelo težko odkrito pogovarjajo o spolnem nadlegovanju, ustrahovanju in slabi kulturi na delovnem mestu, ki omogoči razcvet tovrstnega vedenja."