Darja Kocbek

  • Darja Kocbek

    10. 7. 2012  |  Politika

    Bolje je biti odpadnik, tujec v lastni državi, kot se odtujiti od samega sebe

    Kulture, ki ne propadejo, izklesajo prostor za zaščito tistih, ki postavljajo pod vprašaj in izpodbijajo nacionalne mite. Umetnike, pisatelje, pesnike, aktiviste, novinarje, filozofe, plesalce, glasbenike, igralce, režiserje in odpadnike je treba tolerirati, da kultura ne zaide v katastrofo. Člani tega intelektualnega in umetniškega razreda, ki večinoma niso dobrodošli v poneumljajočih dvoranah akademij, kjer prevladuje povprečnost, so preroki. Elite, ki imajo v rokah oblast, jih omalovažujejo in označujejo kot prevratnike, ker ne obožujejo samočaščenja, piše publicist in Pulitzerjev nagrajenec Chris Hedges na portalu Truthdig. Več

  • Darja Kocbek

    7. 7. 2012  |  Ekonomija

    ECB zmanjkuje reševalnih orodij, vse bolj gori tudi v ZDA

    Evropska centralna banka (ECB) je z znižanjem temeljne obrestne mere na zgodovinsko nizko raven 0,75 odstotka pokazala, da ji vse bolj zmanjkuje orodij za ukrepanje zoper krizo. Nekateri ekonomisti menijo, da bo to obrestno mero morala še znižati na 0,5 odstotka, če se bo evrska kriza še poglabljala, in spet bo morala začeti odkupovati obveznice problematičnih držav, čemur se nekatere države na čelu z Nemčijo odločno upirajo. Nemčija, ki je kot glavna plačnica v evroobmočju in ima tudi največji delež v ECB, je že zdaj do problematičnih držav z evrom izpostavljena s 700 milijardami evrov. Več

  • Darja Kocbek

    6. 7. 2012  |  Svet

    Vabljive zaloge plina in nevarnosti za zdravje in okolje

    Decembra lani je britansko podjetje Ascent Resources sporočilo, da se na petišovskem polju pod zemljo skriva 11,7 milijarde kubičnih metrov plina, kar je za deset let slovenske porabe zemeljskega plina. Britanci so to območje označili kot eno njihovih potencialno najpomembnejših nahajališč, obenem pa tudi edinstveno celinsko nahajališče plina v evropskih razmerah. Plin naj bi črpali z metodo, ki se imenuje hidravlično frakturiranje. Več

  • Darja Kocbek

    4. 7. 2012  |  Ekonomija

    Slovenija pa je postala kandidatka za pomoč, Finci napovedujejo veto

    Da bi Slovenija lahko bila šesta država z evrom, ki bi morala zaprositi za mednarodno pomoč, sta najprej objavila britanski Financial Times in ameriška agencija Bloomberg. Na podlagi poročila slednje nemški Spiegel v spletni izdaji navaja, da Slovenija zaradi problemov z bankami med izvedenci velja za »Španijo Srednje Evrope«. Pojasnilo evropske komisije, da iz Slovenije ni dobila nobenega zahtevka, več pa ne more komentirati, vidi kot možnost, da bi komisija neformalno slovenski vladi že utegnila predložiti, naj za to pomoč zaprosi. Slovenija namreč kot majhna članica enako kot Ciper ne more povzročiti omembe vredne zaostritve evrske krize, piše Christian Teevs. Več

  • Darja Kocbek

    3. 7. 2012  |  Ekonomija

    Kje ima Angela Merkel načrt B?

    Nemška kanclerka Angela Merkel bi za gospodarstvo, banke in finance morala imeti načrt B, kajti podatki kažejo, da se Nemčija pomika v smeri recesije, povečuje se njena zadolženost, zmanjšuje se zaupanje v njene banke, John Vinocur opozarja v časopisu New York Times. Kazalnik o pričakovanjih nemškega gospodarstva v zadnjih mesecih pada in je na najnižji ravni po letu 1998, bonitetna agencija Moody's je junija Deutsche Bank in Commerzbank znižala bonitetno oceno. Več

  • Darja Kocbek

    1. 7. 2012  |  Ekonomija

    Evrska kriza vse bolj spominja na mučilno napravo

    Tedanji nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Francois Mitterrand sta leta 1990 zasnovala evro, da bi poenotila Evropo. Vsakdo naj bi enkrat v svoji denarnici imel skupno valuto kot spodbujevalca evropske integracije. Danes evro Evropo ogroža, v komentarju v die Zeit piše urednik Ludwig Greven. Več

  • Darja Kocbek

    28. 6. 2012  |  Ekonomija

    Kako ohraniti evro in njegove uporabnike

    Preveč kot 20 leti je bil predstavljen načrt od Jacquesa Delorsa za ustanovitev evropske monetarne unije. Nekateri smo takrat spraševali, ali bo osem, dvanajst ali petnajst različnih evropskih gospodarstev, s svojimi različnimi proračuni (in proračunskimi prioritetami), fiskalno politiko in javnim dolgom res lahko delovalo z enotno valuto. Deset let kasneje so ustanovili Evropsko centralno banko (ECB), države članice, ki so se odločile pridružiti monetarni uniji, so podpisale pakt o stabilnosti in rasti. V njem ni določbe o prilagajanju posameznih valut v skladu s spreminjajočimi se razmerami. Več

  • Darja Kocbek

    27. 6. 2012  |  Ekonomija

    Centralne banke ne morejo rešiti, kar bi morali rešiti politiki

    Evropska centralna banka (ECB) je decembra lani in februarja letos bankam zagotovila za 1000 milijard svežih evrov ugodnih posojil in tako pripomogla, da je evrska kriza za nekaj časa potihnila. Nekateri politiki in evropski funkcionarji so celo začeli govoriti, da je najhujše mimo. A ravnokar sta Španija in Ciper za reševanje svojih bank bila prisiljena zaprositi za pomoč, na mizi so še vedno zahteve, da bi morali ECB dovoliti, da bi lahko tudi neposredno odkupovala obveznice problematičnih držav z evrom, enako kot obveznice ameriške države neposredno odkupuje tamkajšnja centralna banka FED. Zdaj ECB namreč sme odkupovati obveznice le od bank. Toda oglasilo se je vodstvo Banke za mednarodne poravnave (BIS), ki je banka centralnih bank, in opozorilo, da imajo tudi centralne banke meje. Več

  • Darja Kocbek

    25. 6. 2012  |  Ekonomija

    Da, kapitalizem ima alternativo

    A kapitalizem res nima alternative? Ali moramo res verjeti, da je ekonomski sistem z neskončno ponavljajočimi se cikli, dragimi reševanji finančnikov in zdaj varčevalnimi ukrepi za večino državljanov najboljše, kar ljudje zmorejo ustvariti? Seveda alternative obstajajo. Vsaka družba izbira – zavestno ali ne, demokratično ali ne – med alternativami za organizacijo proizvodnje in distribucije blaga in storitev, ki omogočajo življenje posamezniku in družbi, v Guardianu piše profesor na univerzi Massachusetts Richard Wolff. Več

  • Darja Kocbek

    19. 6. 2012  |  Svet

    Grčija kot žrtev in iluzija delanja denarja iz nič

    Odkar je Grčija zašla v težave, poslušamo, kaj vse je narobe z vsem, kar je grško. Nekatere obtožbe so resnične, nekatere so lažne. Res je, veliko je napak v grškem gospodarstvu, politiki in nedvomno tudi v družbi. A te napake niso povzročile krize, izvor te katastrofe so bolj severno, v Bruslju, Frankfurtu in Berlinu, kjer so uradniki najprej oblikovali zelo napačen, morda fatalni, monetarni sistem, potem so njegove probleme stopnjevali z moraliziranjem namesto, da bi se lotili analize. Zato bo rešitev krize, če ta sploh obstaja, morala priti iz teh mest, v New York Timesu piše ameriški Nobelovec za ekonomijo Paul Krugman. Več