Izak Košir

 |  Mladina 29  |  Politika

Prva razkrita LGBTQ+ oseba v slovenskem parlamentu

Nataša Sukič, poslanka Levice 

Nataša Sukič pravi, da za zdaj v državnem zboru ni bila deležna negativnih odzivov.

Nataša Sukič pravi, da za zdaj v državnem zboru ni bila deležna negativnih odzivov.
© Borut Krajnc

Slovenija je šele na zadnjih državnozborskih volitvah dobila prvo razkrito LGBTQ+ osebo v državnem zboru. To je Nataša Sukič, poslanka Levice. V mislih imamo, seveda, posameznice in posameznike, ki so »outirani« oziroma svoje spolne usmerjenosti ali identitete ne skrivajo pred javnostjo. Zmotno bi bilo namreč predvidevati, da v slovenskem parlamentu od osamosvojitve do zdaj ni bilo nobenega geja, lezbijke ali biseksualne osebe. Bili so, tudi v vrstah desnih političnih strank, a je bila njihova spolna usmerjenost v nekaterih primerih »javna skrivnost«, v drugih pa širši javnosti povsem neznana. Pričujoči članek ni nastal zaradi razkrivanja poslank in poslancev, ki svojo spolno usmerjenost bolj ali manj uspešno skrivajo, saj gre za osebno okoliščino, ki se ne tiče nikogar drugega kot le osebe, ki jo živi. Zanimivo pa je, zakaj se tako malo slovenskih političark in politikov odloči svojo spolno usmerjenost javno razkriti. Pravzaprav je fenomen širši, saj je v Sloveniji tudi sicer izjemno malo javno razkritih LGBTQ+ oseb, ki bi jih lahko imeli za znane osebnosti, torej tiste, ki delujejo na področju politike, estrade, umetnosti, gospodarstva in medijev. Zakaj se jih torej za razkritje ne odloči več?

V marsikateri zahodni tuji državi gej ali lezbijka na pomembnem političnem položaju ni več tabu tema. Še več – s tem se pravzaprav nihče več ne ukvarja. Da je bila nekdanja predsednica vlade svetovljanske Islandije (Jóhanna Sigurðardóttir) poročena z žensko in da je imel pisani Berlin več kot 13 let župana Klausa Wowereita, ki svoje homoseksualnosti ni nikoli skrival, danes ni več presenetljivo – je pa morda pozitivno presenečenje, da ima tudi tradicionalistična in konzervativnejša Srbija za predsednico vlade razkrito lezbijko: Ano Brnabić, ki je tudi prva tamkajšnja ženska premierka. V sosednji Avstriji pa je razkrita lezbična aktivistka Ulrike Lunacek kot članica Zelenih že konec devetdesetih prišla v parlament.

V marsikateri zahodni tuji državi gej ali lezbijka na pomembnem političnem položaju ni več tabu tema. Še več – s tem se pravzaprav nihče več ne ukvarja.

Poslanka Levice Nataša Sukič pojasnjuje, da je bila Slovenija na področju LGBTQ+ pravic v nekdanji Jugoslaviji in tudi širše v Vzhodni Evropi vedno med naprednejšimi. Vzroke, zakaj se politiki v Sloveniji, ki so bili geji in lezbijke, v preteklosti niso razkrili, vidi v tem, da je bilo to tvegano. In poudarja, da je še danes. »Po svoje je to razumljivo, glede na še zmeraj dokaj visoko stopnjo nestrpnosti v družbi, po drugi strani pa to lahko razumemo tudi kot hipokrizijo. Med razkritimi osebami smo doslej na lokalnih volitvah oziroma volitvah v državni zbor in Evropski parlament nastopili samo LGBTQ+ aktivista Miha Lobnik in dr. Tatjana Greif, ki nista bila izvoljena, ter jaz,« odgovarja Nataša Sukič. Dodaja še, da so razkrite LGBTQ+ osebe tudi v politiki zelo pomembne, saj nosijo sporočilo o enakopravnosti, enakih možnostih, človekovih pravicah za vse, ne glede na spol, spolno usmerjenost, identiteto, raso in druge osebne okoliščine.

Nataša Sukič pravi, da po prihodu v DZ še ni doživela ničesar negativnega, kar bi bilo povezano z njeno seksualno identiteto. Evropsko in prav bi bilo, da tako tudi ostane.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.