Alessandra Mussolini ne skriva, da občuduje svojega dedka

Alessandra Mussolini, vnukinja vojnega zločinca in italijanskega fašističnega voditelja Benita Mussolinija, ki je v Evropskem parlamentu protestirala ob govoru slovenskega poslanca Igorja Šoltesa , se od svojega dedka se ne distancira. Lani je zagrozila, da bo vsakogar, ki na družbenih omrežjih objavi »žaljivo« besedilo ali fotografijo o njem, prijavila organom pregona. Več

Šarec in LMŠ se še naprej vzpenjata, Janša in SDS še naprej padata

Po februarski javnomnenjski raziskavi Ninamedie Vox populi sta stranka LMŠ in njen predsednik Marjan Šarec na lestvici strank in politikov še okrepila vodstvo. LMŠ bi volilo 31,3 odstotka vprašanih, drugouvrščeno SDS pa zgolj 11,6 odstotka. Delo Šarčeve vlade po februarski anketi kot uspešno ocenjuje visokih 69,9 odstotka vprašanih. Več

Slovenska desnica in italijanska okupacija

Objavljamo naslovnico časnika Slovenec (6. maj, 1941) ob italijanski zasedbi Ljubljanske pokrajine. Tako kot nekoč so tudi danes med slovenskimi politiki takšni, ki se v imenu preganjanja nekakšnega komunizma, pravzaprav pa svojih političnih nasprotnikov, priklanjajo italijanskemu nacionalizmu in revizionizmu. Ti so nasledniki politike, ki je med vojno izrekla vdanost Benitu Mussoliniju, so nasledniki politike, ki je sprejela okupacijo kot nekaj dobrega. Več

Šarec: Tajani se je opravičil s figo v žepu

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani se je za sporne izjave v Bazovici opravičil s figo v žepu, je včeraj za TV Slovenija izjavil slovenski premier Marjan Šarec. Po Šarčevem mnenju bi bilo prav, da bi Tajani odstopil, a dvomi, da bo to storil. Je pa pomembno glasovanje na evropskih volitvah, je dodal v oddaji Politično s Tanjo Gobec. "To opravičilo je bilo nekako na pol, bolj s figo v žepu, tako sem ga sam dojel," je ocenil premier drugo Tajanijevo opravičilo. Več

Temnopolta realnost

V Kinodvoru bo 20. februarja ob 20.30 premiera filma Šepet nežne ulice, ki je nominiran za tri oskarje (za stransko žensko vlogo, prirejeni scenarij in izvirno glasbo). Film je nastal po istoimenskem romanu Jamesa Baldwina iz leta 1974, s katerim je režiser Barry Jenkins (Mesečina) ustvaril še en presunljiv portret temnopolte Amerike, ki je tokrat umeščen v newyorški Harlem sedemdesetih let. V filmu spremljamo zgodbo Tish in Fonny, mladega in zaljubljenega temnopoltega para, ki pričakuje prvega otroka. Ko Fonnyja nenadoma obtožijo posilstva, se znajde za zapahi. Več

Grega Repovž

15. 2. 2019  |  Mladina 7  |  Uvodnik

Tajani, pač pravi Evropejec

Antoniu Tajaniju smo lahko za njegov nastop v Bazovici hvaležni. Večina je namreč spregledala, da so v zadnjih štirih letih evropske stranke, razen redkih, skoraj vse po vrsti začele uporabljati nacionalistično retoriko. Seveda, začelo se je z begunsko krizo ter vse večjim uspehom populistov, ki so gradili na protibegunski retoriki. Sledila sta uspeh Donalda Trumpa z Najprej, Amerika in britanski brezglavi nacionalizem – v Britaniji je tako hudo, da si laburisti še danes, pa čeprav je že zadnjemu vodovodarju iz Glasgowa jasno, da prihaja velik račun za iracionalnost, ne drznejo biti proti brexitu ali vsaj za nov referendum; nikar ne pozabimo tega. Tako je to, ko prevlada nacionalizem. Več

Radio Mladina: Kdo v Sloveniji še vedno ne priznava zločinov fašistov

Jure Trampuš pojasnjuje, kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence. Prisluhnite pogovoru, več pa v naslovni temi (Razrast fašizma) v novi številki Mladine >> #Mladina7 

https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/575781072&color=%23ff000f&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

Več

Kako so fojbe postale opravičilo za napade na slovensko manjšino in Slovence

V vasi Bazovica, nedaleč od italijansko-slovenske meje, stojita spomenika. Eden je slovenski, postavljen je v spomin bazoviškim žrtvam. Tam so bili septembra 1930 ustreljeni štirje antifašisti, člani TIGR-a, medvojne tajne domoljubne organizacije, obsojeni na prvem tržaškem procesu. Gre za skromen kamniti steber z imeni ubitih. Več

Mit o dobrem okupatorju

Po prvi svetovni vojni je tretjina slovenskega etničnega ozemlja pripadala sosednji državi, v Italiji je takrat živelo okoli 320.000 Slovencev. Bolj ko se je italijanska država fašizirala, bolj se je čutil italijanski pritisk po raznarodovanju. S prihodom Benita Mussolinija na oblast se je poitalijančevanje Primorske pospešilo, slovenski priimki in imena krajev so se spreminjali v italijanske, spremenili so okoli 50.000 priimkov in 1500 krajevnih imen. Prepovedali so slovenska (in hrvaška) kulturna društva, časopise, politične stranke. Več