• Grega Repovž

    Grega Repovž

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Uvodnik

    Starost je biznis

    Že v času krize, pred desetimi leti torej, pa ob napovedih, da bo prišlo do temeljnih sprememb v naravi dela – da bodo torej nekatera delovna mesta že srednjeročno začela izginjati –, smo v Mladini pisali o tem, da bi se morala Slovenija začeti ukvarjati z biznisom, imenovanim starost. Živimo sredi Evrope, sredi odločno starajoče se Evrope, kjer se doživetvena starost zaradi boljšega življenja in napredka znanosti vidno povišuje – in Slovenija sama je tudi taka država. Izpostavljali smo, da bi morala Slovenija iz skrbi za kakovostno in prijetno življenje starajočega se prebivalstva narediti panogo, novo panogo. Da bi torej morali začeti graditi prilagojena naselja, ustvariti celo panogo oskrbe in nege, ob tem razvijati tudi posebne bolnišnične dejavnosti in centre zdravstvene oskrbe. S tem bi ustvarili novo gospodarsko in zaposlitveno področje, ki pa v nasprotju s turizmom ne traja le nekaj bolj izrazitih poletnih mesecev, ampak vse leto. Več

  • Izak Košir

    15. 8. 2019  |  Družba

    Radio Mladina: Koliko je vredna vaša pozornost na spletu?

    Prisluhnite pogovoru z novinarjem Mladine Vasjo Jagrom, ki je v naslovni temi analiziral, zakaj je vaša pozornost na spletu trenutno najdragocenejše blago na svetu. Več v novi številki Mladine, ki izide v petek, 16. avgusta! >> #Mladina33 

    https://w.soundcloud.com/player/?url=https%3A//api.soundcloud.com/tracks/665626283&color=%23ff5500&auto_play=false&hide_related=false&show_comments=true&show_user=true&show_reposts=false

    Več

  • Vasja Jager

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Vaša pozornost na spletu – najdragocenejše blago na svetu

    Ko berete tale članek, ste izpostavljeni nepregledni množici dražljajev. Morda od kod prihajajo zvoki oglasov, ki se ravnokar predvajajo na radiu ali televiziji. Mogoče vam mobilnik sporoča, da ste prejeli novo sporočilo ali elektronsko pošto ali pa da želi prijatelj klepetati z vami. Nemara ste že po teh nekaj vrsticah postali nemirni in začenjate čutiti, da bi raje brskali po družabnih omrežjih. Ali pa gledali posnetke na YouTubu. Ali pa igrali računalniške igre. Skratka, na voljo imate nešteto manj zahtevnih in bolj zabavnih možnosti od prebiranja tega besedila. Če pa se boste vendarle prebili do konca, bo to prijetno presenečenje. Kajti vaša pozornost še zdaleč ni samoumevna in še zdaleč ni zastonj. Pravzaprav je vredna na tisoče, nemara celo na milijone evrov. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Marko Slavič, direktor najboljšega doma za ostarele v Evropi: Sistem se sesuva pred našimi očmi

    Stanja v slovenskem sistemu oskrbe starejših žal ne moremo opisati drugače kakor kolaps. V tem trenutku ni v vseh domovih za ostarele, ki delujejo v javni mreži, niti enega prostega mesta, čakalne dobe so ponekod dolge tudi po nekaj let. Zgarane medicinske sestre, negovalke in delovni terapevti v iskanju večjih plač in manjših obremenitev uhajajo čez mejo, tisti, ki ostajajo, so vse bolj izgoreli in otopeli. Država pa težave javne mreže zavodov za oskrbo starejših »rešuje« s pospešeno privatizacijo in podeljevanjem koncesij, kar Marka Slaviča, direktorja mariborskega Doma Danice Vogrinec, še posebej moti. Slovenski javni domovi za ostarele namreč znajo delati dobro – dokaz je nagrada za najboljši dom v Evropi, ki jo je Slavičevi ustanovi lani podelilo Evropsko združenje za oskrbo starostnikov. Toda v sedanjih razmerah ti zavodi ne morejo konkurirati zasebnemu kapitalu, ki ga eden ključnih podsistemov naše družbe še kako mika, opozarja Marko Slavič, ki dom nadvse uspešno vodi že šestnajst let. Tale pogovor je nekako tudi njegov klic na pomoč, namenjen odločevalcem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Kako je Charles Manson poskrbel, da se šestdeseta niso nikoli končala

    Kako se je končal štikel Revolution Blues, ki ga je leta 1974 posnel Neil Young. In anonimni pripovedovalec, ki tako zelo sovraži zvezde iz holivudskega Laurel Canyona in ki pravi, da s svojim klanom živi v »prikolici na robu mesta«, da jih »ni videti, ker se ne kažejo«, da imajo »petindvajset pušk« in da se bliža revolucija (»Vidim fontane krvi in deset milijonov puščavskih bugijev, ki prihajajo s planin«), naj bi bil Charles Manson. Več

  • Jure Trampuš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Politika  Za naročnike

    Kdo je nova zvezda desnice?

    Alojz Kovšca je predsednik državnega sveta. Na ta položaj je bil izvoljen na začetku decembra 2017. Mandat predsednika državnega sveta traja dve leti in pol, to pomeni, da se bo Kovšca čez slabo leto znova potegoval za ta položaj, znova bo potreboval glasove večine svetnikov. Predsednik državnega sveta je po protokolu eden izmed najpomembnejših javnih funkcionarjev, zato Kovšca na državnih slovesnostih sedi v prvih vrstah, zraven predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika ustavnega sodišča. Ta pozornost mu godi, rad se suče po diplomatskem parketu, rad nastopa, rad je politično aktiven, noče, da bi bil državni svet slepo črevo slovenske demokracije. Več

  • Peter Petrovčič

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Spolne zlorabe ne smejo zastarati?

    Marija, Neža in Eva so ženske, ki so v preteklih mesecih za Mladino spregovorile o svoji izkušnji iz otroštva, ko so bile spolno zlorabljene. Njihova imena so izmišljena, družbena stigma je še vedno prevelika, da bi v javnosti nastopile z imenom in priimkom, se postavile pred fotografski objektiv … Vse so zlorabile osebe, ki so jih dobro poznale, brat, sosed, duhovnik. Poleg tega jih druži tudi to, da so pretekla dolga leta, desetletja, preden so bile o stiski, v kateri so vse od otroštva, sposobne spregovoriti sploh komurkoli, prijateljem, sorodnikom, kaj šele policiji, tožilstvu, sodnikom. Več

  • Mateja Ratej, ZRC SAZU

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Družba  Za naročnike

    Slovenci in hitlerizem

    Marca 1938 je nemška vojska zasedla Avstrijo, nemška in avstrijska vlada pa sta izdali ustavni zakon o priključitvi (Anschluss), čeprav je versajska mirovna pogodba po prvi svetovni vojni izrecno prepovedovala združitev Avstrije in Nemčije. Avstrijci so skoraj stoodstotno podprli novo stanje na aprilskem plebiscitu, na katerem avstrijski Judje niso smeli glasovati. Konec septembra istega leta je bil sklenjen münchenski sporazum evropskih voditeljev z Adolfom Hitlerjem, v skladu s katerim je Nemčija dobila dovoljenje za zasedbo čeških Sudetov, kamor so nemške čete vkorakale jeseni. Sodobnikom se je sporazum sprva slikal kot uspešen manever za preprečitev vojne večjih razsežnosti. Več

  • Jure Trampuš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Politika  Za naročnike

    Enajst volkov in en Marjan

    Bilo je spomladi 2000, Marjan Podobnik je bil takrat podpredsednik vlade Janeza Drnovška. Ta je tri mesece kasneje sicer padla, a Podobniku ni bilo hudega, za eno leto je postal epizodni direktor Telekoma Slovenije. V tistem času je veljal za politično zvezdo, njegova stranka SLS je leta 1996 na volitvah pometla s SDS, Podobnik je bil prvi pravi, prijazni, uspešni slovenski populist, najljubši zet. Tega se je dobro zavedal. Zelo rad je hodil naokoli, na teren, med ljudi, obiskoval je kmete in tako je bilo tudi marca 2000, ko si je osebno ogledal kraj človekovega spopada z medvedom. Nato je stopil pred novinarje in obljubil, da bo storil »vse, čisto vse, kar se bo le dalo«, da se kaj takšnega ne ponovi. Marjan Podobnik se je v Kot pri Ribnici pripeljal z vladnim BMW-jem zelene barve. Več