• STA

    16. 4. 2023  |  Družba

    Anketa / Za potrošnike je pri popravilu izdelkov ključna cena

    Pri odločanju potrošnikov o popravilu večjih gospodinjskih aparatov ima ključno vlogo cena, pomembna se jim zdi tudi hitrost popravila, je pokazala anketa Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Za največ potrošnikov je cenovna meja petina cene novega aparata. V ZPS ob tem izpostavljajo pomen povečanja zanesljivosti delovanja izdelkov.

  • Uredništvo

    14. 4. 2023  |  Družba

    »Izredna odpoved delovnega razmerja Miši Molk paše v kontekst desničarske deratizacije Televizije Slovenija«

    "Izredna odpoved delovnega razmerja Miši Molk paše v kontekst desničarske deratizacije Televizije Slovenija, ki jo s podporo generalnega direktorja RTV, neodpoklicljivega in nenadjebljivega Programskega sveta RTV, alt-right medijske greznice in opozicije na čelu z SDS pa do histerije našuntanega javnega mnenja izvaja direktor TVS."

  • Pogrom nad pogovornim robotom ChatGPT

    ChatGPT, zloglasni pogovorni robot, že od zagona konec lanskega leta zbuja veliko strahov. Ti so bili doslej povezani predvsem z vprašanjem, ali lahko umetna inteligenca na nekaterih poklicnih področjih izpodrine človeka, prisotne pa so bile tudi upravičene skrbi zaradi širjenja dezinformacij, saj se je napredni pogovorni robot izkazal za pretirano samozavestnega nakladača, ki med drugim vztrajno streže tudi z lažmi in nesmisli. Pravzaprav pa se je pogrom nad programom začel iz drugih razlogov: zaradi domnevnih kršitev zasebnosti uporabnikov, ki je v Evropi varovana z izjemno strogo ureditvijo, so dostop do programa ChatGPT te dni začasno prepovedali v sosednji Italiji.

  • Luka Volk

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Družba

    Študentko na praksi so napadli samo zato, ker je transspolna oseba 

    Triindvajsetletna Lucienne-Beatrice Krstova se je rodila v Skopju, z družino se je nato preselila v Maribor, ko je še obiskovala osnovno šolo. Danes je magistrska študentka na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, tam študira pedagogiko in poučevanje anglistike, želi si biti učiteljica. V okviru študijskega programa opravlja 14-dnevno pedagoško prakso na eni od mariborskih osnovnih šol. A še preden bi se ta lahko sploh dobro začela, so že nastale težave. Na družbenih omrežjih se je našlo nekaj skrajnežev, ki so razkrili njene osebne podatke in to, na kateri osnovni šoli opravlja prakso, nato pa šolo začeli pozivati, naj ji prepreči stik z otroki. Samo zato, ker je transspolna oseba.

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Družba

    Dr. Janez Vogrinc / »Inštrukcije so nekaj, kar je zame nesprejemljivo. V našem šolskem sistemu inštrukcije ne bi smele obstajati.«

    Janez Vogrinc je dekan Pedagoške fakultete v Ljubljani. Je tudi vodja delovne skupine za pripravo novega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki jo je oblikovalo resorno ministrstvo. Politika veliko govori o reformah, tudi o šolski, a Vogrinc je zadržan, njegova strokovna komisija naj bi pripravila smernice, iz katerih bi se potem oblikovale spremembe. Stanje v šolstvu ni najboljše, primanjkuje učiteljev, veliko pa je sistemskih nedorečenosti, kot na primer vpis v srednje šole. Razlog za vse to je pravzaprav enostaven, že zadnjih nekaj mandatov šolski resor vodijo posamezniki, ki nimajo velike politične teže, hkrati pa so bili brez pravih strokovnih smernic. To naj bi se zdaj spremenilo. Vogrinc sicer zavrača tezo, da je njegova strokovna komisija le paravan, privid, za katerim se dogajajo druge stvari. Načrtovanje reforme naj bi bilo tokrat resno.

  • Luka Volk

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Družba

    Išče se pravi moški

    Valižanska pevka Bonnie Tyler je leta 1984 posnela skladbo Holding out for a hero (Čakam na junaka), v kateri se sprašuje, »kam so odšli vsi dobri moški in kje so vsi bogovi«, ki naj bi nam pomagali prebroditi najhujše. Glasbeni megahit, ki ga je še danes mogoče slišati na številnih plesiščih (ali pa vsaj po radijskih valovih), je opeval tradicionalno moške lastnosti in njihove adute – njihovo junaštvo in robatost, tisto pravo moškost, skratka.

  • Zala Kramperšek

    14. 4. 2023  |  Mladina 15  |  Družba

    Kako živijo slovenski vplivneži?

    Vplivneži ali influencerji so povsod, na družbenih omrežjih nanje naletimo vsak dan, kupujemo izdelke, ki jih predstavljajo, njihove objave in vloge pa klikamo iz radovednosti ali dolgčasa. O njih si ljudje ustvarjajo predvsem skrajna mnenja, nekateri njihovo življenje idealizirajo, drugi jih ne prenašajo, tretji so nanje ljubosumni. Njihova priljubljenost temelji na vsakdanjosti in podobnosti sleherniku, še vedno pa se vsi iz različnih razlogov sprašujemo, kako ti posamezniki dejansko živijo – oziroma ali od tega dejansko živijo. V zadnjem času je teh vprašanj toliko več, ker je partnerica predsednika vlade postala vplivnica Tina Gaber.

  • Izak Košir

    11. 4. 2023  |  Družba

    »V Sloveniji splav ni brezplačen za vse«

    Inštitut 8. marec je na današnji novinarski konferenci obravnaval zagotovitev pravice do brezplačne prekinitve nosečnosti. "Ustavne pravice namreč ne morejo biti pogojene s finančnim stanjem posameznikov in posameznic. Stranke koalicije so se pred volitvami zavezale, da bodo varovale pravico do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Sedaj so na potezi one," je dejala Nika Kovač, predsednica inštituta. 

  • Nekdanji predsednik / Pahor bo Mastercard influencer

    Zgolj navidezno se je bivši predsednik republike nekaj mesecev po preteku dveh mandatov zapletel v skušnjavo in po novem postaja podjetnik. Kaj pa, če se je zgolj samorealiziral? Borut Pahor je sprejel ponudbo, da nastopa v videopodkastu na Mastercard® podkastu navdiha, za kar bo prejemal honorar. Dejstva, da se želi monetizirati in unovčiti svojo instagramsko in družbeno pojavnost, za spremembo niti ne skriva, ampak svojo namero prizna zelo naravnost: »Ko sem končal politično kariero, sem se spraševal, kaj naj z družbenimi omrežji. Do tedaj so mi služila kot bližnjica do volivcev. Tega zdaj ne potrebujem več. Za zabavo mi pa tudi ni do tega. V tem hipu zato razmišljam o možnostih monetizacije oz. komercializacije.«

  • Uredništvo

    10. 4. 2023  |  Družba

    Tehnologija, ki vzame človeško delo

    "Prihaja val, kjer bo veliko ljudi zmedenih. Številni so zmedeni že zdaj. Zmedeni so denimo regulatorji. Pripravljanje zakonodaje s področja umetne inteligence poteka že zadnjih nekaj let, ampak z dokaj umirjenim tempom. Trenutni val generativne umetne inteligence pa je vse skupaj zelo pospešil. Trenutno imamo več vprašanj kot odgovorov. Ne mislim, da bi bilo treba delati paniko, je pa treba nekatere stvari malo na novo premisliti."

  • Uredništvo

    8. 4. 2023  |  Družba

    »Nacionalka je postala navadna boksarska vreča«

    "Tako je nacionalka postala navadna boksarska vreča, v katero že skoraj tri leta nabijamo vsi, pa nič ne pomaga. Ne pomagajo protesti, pozivi in ugotovitve sodišč o nezakonitih imenovanjih ali razrešitvah. Očitno je pralnica možganov zraven postala tudi utrjevalnica volje. Ni šans, da nas premaknete. Lahko se postavljate na glavo, lahko šef vlade in ministrica govorita in grozita, mi gremo naprej. V tem smislu so res podobni navadni sekti, ki se ne zmeni za nič zunaj nje. Pod vodstvom svojega guruja, boga, gospodarja in duhovnega vodje stopajo svojo pot. Seveda vam bodo vsi v en glas trdili, da nimajo gospodarja. Kaj šele, da je to Janez Janša. Oni so le križarji, ki osvajajo sveto zemljo na Kolodvorski."

  • Uredništvo

    8. 4. 2023  |  Družba

    »Vsaj nekaj časa bo napredek še zelo hiter«

    "Želim si, da bi nam znanost v prihodnosti dala še več. To je večna dilema, ali bo razvoj ostal ekksponenten, kot smo mu priča, ali pa je to v resnici neka sigmoidna krivulja in smo zdaj potrgali vse te nizke in preprosto dosegljive sadeže, da smo pri koncu in bo zdaj čedalje težje napredovati. V resnici ne vem, ali je ena ali druga možnost. Dostikrat pravijo, da o eksponentnih krivuljah govorijo samo ekonomisti, vsi drugi pa vemo, da se slej ko prej končajo. Mislim, da bo vsaj nekaj časa ta napredek zagotovo še zelo hiter."

  • Uredništvo

    7. 4. 2023  |  Družba

    »Precej staršev se je na vso moč in z vsemi silami lotilo vgradnje čim več psihopatskih lastnosti v svoje otroke«

    "Precej staršev se je na vso moč in z vsemi silami lotilo vgradnje čim več psihopatskih lastnosti v svoje otroke, sploh tistih z bolj narcističnega spektra. Šola ni nobena protiutež, marveč veselo gara na isti ladji: boj za točke, egoizem, brezobzirno tekmovanje in tako dalje. Obenem pa oboji, starši in šolniki, čutijo, da je stanje slabo. Ko pa začnejo razpravljati, kako bi ga izboljšali, v strahu pred resničnimi problemi najdejo čudežno rešitev: digitalizacija. Naredimo še več osamljenih, atomiziranih in depresivnih ljudi! Glede digitalizacije lahko svetujem enako, kot svetujejo lastniki digitalnih korporacij a la Zuckerberg in Gates svojim otrokom - čim kasneje in čim manj. Večina populacije ni narejena za klinično psihopatologijo, marveč za skupinsko sodelovanje. Če otroci cele dneve in noči preživijo izolirani za zasloni, potem bi ravno šole morale biti središča skupnosti, pogovora, pomoči, debate, skupnega reševanja problemov in ne brezobzirnega tekmovanja."

  • Uredništvo

    7. 4. 2023  |  Družba

    Čeferin / »Nekateri klubi so porabili tudi po 300 odstotkov prihodkov za plače in prestope igralcev«

    "Mislim, da bomo morali prej ali slej začeti razmišljati o tako imenovanem 'salary capu', torej o omejitvi mase klubov za plače igralcev in prestope.. O tem sem že govoril s člani evropske komisije, gotovo je to ena od rešitev za prihodnost. Ena stvar je, da smo že sprejeli omejitev, da klubi lahko zapravijo za plače in prestope igralcev največ 70 odstotkov ustvarjenih prihodkov, to bo kmalu začelo veljati. Hkrati pa bo treba s tem omejiti končni znesek, ki ga lahko namenijo klubi za plače in prestope. Torej dve omejitvi. To je velika odgovornost, proračuni klubov gredo namreč v smer, da niso več vzdržni. Nekateri klubi so porabili tudi po 300 odstotkov prihodkov za plače in prestope igralcev."

  • Danes je nov dan

    7. 4. 2023  |  Družba

    Zahtevamo javno zdravstvo!

    Slovensko zdravstvo se sooča s krizo, ki pa je vlada ne rešuje, ampak celo poglablja. Čakalne dobe se podaljšujejo, število pacientk_ov brez zdravnice_ka raste, zdravstvene ustanove pa obravnavajo manj bolnic_kov. Po tem, ko so nas pretresali novi koruptivni škandali v zdravstvu, so sedaj – v času krize in inflacije – cene dvignile še oderuške zavarovalnice

  • Zala Kramperšek

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Družba

    Kako kaže e-skirojem?

    Število e-skirojev na slovenskih ulicah se po podatkih Agencije za varnost prometa povečuje, zato bo policija z redarji prihodnje dni nadzirala pravilno rabo e-skirojev. Agencija je v sodelovanju z zavodom Vozim minuli četrtek pripravila tudi prireditev Prihodnost e-skirojev v Sloveniji. Tako je v Sloveniji, drugod pa priljubljenost e-skirojev ni samoumevna. Parižani so se denimo na referendumu, udeležilo se ga je sicer malo ljudi, s skoraj 90 odstotki glasov zavzeli za prepoved izposoje e-skirojev.

  • Luka Volk

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Družba

    Šelestenje projektnega denarja

    Pretekli mesec sta dr. Marija Javornik, redna profesorica za didaktiko na mariborski Filozofski fakulteti, in dr. Simon Zupan, izredni profesor za prevodoslovje na tej fakulteti, v Večeru objavila prispevek o domnevno »nekritičnem poseganju v programe ob šelestenju projektnega denarja« na mariborski univerzi. Očitata ji rokohitrsko uvajanje novih (zelenih) študijskih programov in 23 pilotnih projektov, da bi tako upravičila pridobljena sredstva v znesku 26 milijonov evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Prepričana sta, »da mora biti vsak poseg v visokošolski kurikulum zelo dobro premišljen«.

  • Luka Volk

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Družba

    320 dni / Zaposleni na RTV Slovenija so v brezupnem položaju

    Zaposleni na javni radioteleviziji stavkajo že skoraj leto, v torek so stavko zaostrili. Verjetno je tega dne največ povedal informativni televizijski program v odsotnosti kopice zaposlenih, predvsem prekaljenih novinarjev tega programa. Vajeti so v roke spet vzeli »novinarski lakaji« sedanjega vodstva, kot so Nejc Krevs, Valentina Plaskan in Gašper Petovar, manjkala nista niti Igor Pirkovič in Jože Možina, za češnjo na tortici pa je kakopak poskrbela Rosvita Pesek, ki je odvodila Odmeve. Stavke se tako rekoč niso dotaknili, še več, vidno so uživali – tako močna je njihova novinarska solidarnost.

  • Monika Weiss  |  foto: Borut Krajnc

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Družba

    Uroš Macerl / »Zadnji protest kmetov je bil zlasti protest proti Golobovi vladi, ne pa protest za kmeta«

    Uroš Macerl (1968) je kmet iz Ravenske vasi nad Zagorjem ob Savi in dolgoleten okoljski aktivist, ki od lani sopredseduje Zeleni stranki Vesna. Leta 2017 je prejel najvišjo svetovno nagrado za okoljski aktivizem, Goldmanovo nagrado, znano tudi kot »Green Nobel«, zelena Nobelova nagrada. Kot kmet v vplivnem območju in predsednik zasavskega društvo Eko krog je s somišljeniki vztrajal in dokazal kršitve cementarne Lafarge, zaradi katerih je morala cementarna 5. marca 2015 dokončno ustaviti proizvodnjo. V utemeljitvi nagrade je zapisano, da »je izkoristil priložnost edinega stranskega udeleženca v pravnih postopkih pridobivanja okoljskih dovoljenj ter s pomočjo ostalih aktivistov Eko kroga uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni«.

  • Erik Valenčič

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Družba

    Neonacisti v Sloveniji / Še vedno prisotni

    To so zapisi enega od slovenskih neonacistov. Če bi šlo za osamljen primer, bi lahko rekli: ta oseba potrebuje strokovno opazovanje, z varnostnega in psihiatričnega vidika. Vendar Urban Purgar, znan po nasilništvu in javnih grožnjah, ni sam v svojih prepričanjih. Za časa prejšnje Janševe vlade, ko so nastali navedeni zapisi na družbenih omrežjih, so se organizirali kot še nikoli dotlej. Paradirali so po ulicah Ljubljane, poskušali spodbuditi nasilje na mirnih protivladnih protestih, propagirali stališča stranke SDS, nadlegovali ljudi, grozili predstavnikom civilne družbe in pri vsem tem uživali podporo premiera Janeza Janše, kulturnega ministra Vaska Simonitija, notranjega ministra Aleša Hojsa, državnega sekretarja za nacionalno varnost Žana Mahniča in generalnega direktorja policije Antona Olaja.

  • Borut Mekina

    7. 4. 2023  |  Mladina 14  |  Družba

    Perverzna podražitev

    Zavarovalnica Generali je napovedala podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, in sicer kar za 10,39 evra. Pri Generaliju dopolnilno zavarovanje sedaj stane 34,5 evra, napovedujejo pa, da bo pri njih naslednji mesec stalo 44,89 evra. Razlogi za podražitev naj bi domnevno bili »neugodni trendi na področju zdravstvenih storitev, na katere zavarovalnica nima vpliva, in sicer rast cen zdravstvenih storitev ter rast obsega opravljenih zdravstvenih storitev v zadnjem letu«. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bilo zaradi vpliva zakonodaje na področju skrajševanja čakalnih dob opravljenih 12 odstotkov več zdravstvenih storitev kot v enakem obdobju lani, so dodali, njihovi stroški doplačil pa so se samo v prvih dveh mesecih letošnjega leta zvišali za 27 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Ker imajo na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tri komercialne zavarovalnice, poleg Generalija sta to še Vzajemna in Triglav, monopol, bosta zelo verjetno tej podražitvi sledili še preostali.

  • Prva pomoč

    Različne vlade zadnja leta vendarle govorijo o integraciji, o vključevanju tujcev v družbo. Vse, kar imajo tujci tretjih držav (držav zunaj EU) od tega, so vedno novi pogoji za ohranitev pravic v obliki znanja slovenskega jezika – za pridobitev ali ohranitev pravice do bivanja, delavskih, družinskih in socialnih pravic … A čeprav se Slovenija kot država vključevanja tujcev v družbo doslej ni resno lotila, na lokalni ravni obstajajo samonikli primeri dobrih praks. In to celo glede največje in hkrati zapostavljene skupine tujcev – tujih delavcev in njihovih družin.

  • STA

    6. 4. 2023  |  Družba

    »Mnogi Romi v šoli niso sprejeti«

    Položaj Romov pri nas je glede na druge države EU relativno dober, obstajajo pa tudi področja, ki jim bo veljalo posvetiti več pozornosti, pred svetovnim dnevom Romov opozarjata predsednik zveze Romov Jožek Horvat Muc in direktor urada za narodnosti Stanko Baluh. Pri tem izpostavljata področja izobraževanja, zaposlovanja in varnosti.

  • STA

    5. 4. 2023  |  Družba

    Raziskava / Prebivalci katerih držav najslabše ocenjujejo svoje zdravje?

    Slovenija je po samooceni zdravja državljanov pod svetovnim in evropskim povprečjem. Svoje zdravje namreč pozitivno ocenjujeta manj kot dve tretjini prebivalcev, ugotavlja mednarodna raziskava, v kateri je sodelovala tudi Mediana. Prebivalci Slovenije slabše kot leto poprej ocenjujejo tudi svojo telesno pripravljenost, težo in razpoloženje.

  • STA

    5. 4. 2023  |  Družba

    »Starši morajo zagotoviti, da se otrok dobro pozdravi, preden se vrne v vrtec ali šolo«

    Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je izdal smernice za vključitev otroka v vrtec ali šolo po preboleli nalezljivi bolezni. Pri preprečevanju okužb v vrtcih in šolah je ključna vloga staršev, ki morajo zagotoviti, da se otrok dobro pozdravi, preden se vrne med vrstnike, so poudarili na NIJZ.

  • STA

    4. 4. 2023  |  Družba

    Zapirajo se covidni oddelki / Covid-19 ni več izolacijska bolezen 

    Covid-19, ki ga povzroča okužba z novim koronavirusom, z aprilom ni več izolacijska bolezen in je obravnavan enako kot druge okužbe dihal. Zdravstvenim domovom ob tem ni več treba vzdrževati vstopnih točk za brise in ločenega prostora za klinični pregled bolnika s sumom koronavirusne okužbe, v bolnišnicah pa se zapirajo covidni oddelki.

  • STA

    4. 4. 2023  |  Družba

    Dostavljalci hrane začasno brez identifikacijskih številk

    Dostavljalci hrane v Ljubljani od preteklega tedna začasno ne potrebujejo več identifikacijskih številk na torbah, ki so bile obvezne od sredine lanskega avgusta. Identifikacijske številke so umaknili do zaključka postopka, ki ga je zoper platformi sprožila informacijska pooblaščenka, danes piše Dnevnik.

  • Uredništvo

    3. 4. 2023  |  Družba

    »Tudi naša državna politika bi mogoče delovala bolje, če bi jo prepustili umetni inteligenci«

    "Poglejmo samo, kakšno revolucijo je v zadnjih štirih mesecih naredil ChatGPT. Mislim, da se marsikateremu podjetju, ki smo ga imeli za samoumevno, na primer Googlu, tresejo hlače zaradi ChatGPT-ja. Vse bolj jasno postaja, da so ustvarjalni poklici kar naenkrat ogroženi. Ogroženi so celo tisti poklici, ki pa se imajo sploh za nenadomestljive, na primer menedžerji, politiki. Včasih razmišljam, da bi svetovna politika, in tudi naša državna, mogoče delovala bolje, če bi jo prepustili umetni inteligenci. Da bi parlament deloval bolje, če bi polovico poslancev nadomestili z umetno inteligenco, pri čemer ne mislim konkretne politične opcije."

  • STA

    3. 4. 2023  |  Družba

    Prevara / »Finančna uprava zavezancev na takšen način ne obvešča«

    Nekateri davčni zavezanci prejemajo prevarantska elektronska sporočila, da jim je "Davčna uprava Republike Slovenije" izdala obračun in da so upravičeni do določenega zneska, za nakazilo pa da naj kliknejo na povezavo. Gre za prevaro, opozarja Furs, ki od zavezancev nikoli ne zahteva, da podatke vnašajo v spletne povezave ali SMS-sporočila.

  • STA

    3. 4. 2023  |  Družba

    Policija / Poostreni nadzor pravilne uporabe e-skirojev

    Policija bo do konca tedna poostreno nadzirala pravilno uporabo e-skirojev. Prav tako bodo nadzor izvajali redarji. Število e-skirojev na slovenskih ulicah se namreč povečuje, na Agenciji za varnost prometa pa voznike e-skirojev pozivajo, naj nosijo čelado in med vožnjo ne uporabljajo telefona ali slušalk, so sporočili z agencije.