MLADINA Trgovina
  • Razkrita Titova moskovska skrivnost

    Dr. Silvin Eiletz, avtor knjige Titova skrivnostna leta v Moskvi.

    Misterij jugoslovanske zgodovine so velike čistke, ki jih je stalinistični režim v drugi polovici tridesetih let opravil med voditelji jugoslovanske komunistične partije, ki so bivali v Moskvi. Tako rekoč celoten vrh je bil odstavljen in postreljen, z eno izjemo - Josipom Brozom Titom ali Valterjem. Doslej so se pojavljali le špekulacije in razmišljanja, da je bila Titova posebnost njegovo tesno sodelovanje z zloglasno tajno policijo NKVD. Nihče ni šel v moskovske arhive, da bi pogledal, kaj pravijo o tem tajni dokumenti.
    Dr. Eiletz, ki je pred leti v nemških arhivih našel dokumente, ki so dokazovali, kako je nemški cesar financiral Leninovo oktobrsko revolucijo, se je tokrat odpravil v Moskvo v arhiv RGASPI, »Ruski državni arhiv socialnopolitične zgodovine« v ogromni petnadstropni zgradbi na Bolšaji Dmitrovki 15. Tam je odkril kopico dokumentov, ki razkrivajo, kako je Tito prek trupel svojih tovarišev prišel na položaj generalnega sekretarja KPJ. Leta 2001 je Mladina z dr. Eiletzem naredila intervju ob izidu njegove knjige Zgodovina neke kolaboracije, tokratni intervju pa se nanaša na pravkar izdano knjigo Titova skrivnostna leta v Moskvi. Več

  • Jure Trampuš

    10. 7. 2008  |  Mladina 28

    Goran Klemenčič, strokovnjak za kazensko pravo in človekove pravice

    Goran Klemenčič je predavatelj kazenskega prava, policijskih pooblastil in človekovih pravic na Fakulteti za varnostne vede. Bil je uslužbenec Sveta Evrope, kakšnih štirideset odstotkov svojega delovnega časa posveti mednarodnim organizacijam, pomaga pri institucionalnih reformah predvsem v postkonfliktnih državah, s svojimi sodelavci pa ustanavlja mednarodni inštitut za kazensko pravo in človekove pravice. Klemenčiča je aretacija tožilca Penka šokirala, prav tako nima najboljšega mnenja o stanju v slovenski policiji, v tožilstvu, v sodni veji oblasti. Glavni razlog za slabo stanje in konflikte vidi v politiki. Več

  • Jure Trampuš

    3. 7. 2008  |  Mladina 27

    Dr. Sabrina P. Rmet, politologinja

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikasabrina_remet_bkmg_2890.jpg

    Dr. Sabrina P. Ramet je profesorica političnih znanosti na norveški univerzi v Trondheimu. Je ena od najboljših poznavalk jugoslovanske krize, o njej je napisala nekaj knjig, med drugimi že večkrat ponatisnjeno Balkansko sveto pismo. Te dni je na ljubljanski Fakulteti za družbene vede predavala o povezavi mitov in politike, o procesih, ki so med drugim potekali v času jugoslovanske krize, a to ne pomeni, da politika mitologije ne uporablja tudi drugod. Profesorica pa v Sloveniji ni le predavala, zanimalo jo je tudi, kaj se dogaja z mediji v državi. Če toliko novinarjev podpiše peticijo, pravi Rametova, potem imajo mediji v Sloveniji očitno težave. Več

  • Borut Mekina

    3. 7. 2008  |  Mladina 27

    ”Kje se to konča? Pri likvidaciji? Prestopili so vse meje.”

    /media/www/slike.old/mladina/tema_intervju_20080630_9848_b5.jpg

    > Težko rečem. Nikakor ni dobro, če se na bodočega odvetnika zgrnejo sumi, da je v prejšnji službi zlorabljal uradni položaj. Za stranko, ki pričakuje zaupen odnos, je to lahko neprijetno. Ampak stvari, ki se mi je zgodila, bom prišel do dna. Kar pa se tiče ljudi, s katerimi sem se sestajal podobno kot z Ivanom Zidarjem in se pogovarjal o bodočem zastopanju, mi je večina že ... Več

  • Jure Aleksič

    19. 6. 2008  |  Mladina 25  |  Družba

    Joj te groznegrozne »igrice«!

    /media/www/slike.old/mladina/video_igre_sergej_20080616_8211_borut_peterlin.jpg

    Beseda nestor seveda označuje častitljivega in modrega starega moža - in Sergej Hvala je po merilih pobezljanih generacijskih ciklov računalniške skupnosti pri svojih štiriintridesetih pravi metuzalem. Kot opisovalec iger je bil zraven ob zori osebnih računalnikov, ko smo tiste boge Spectrumove kasetarčke tako čustveno čistili s palčkami za ušesa, v današnji dobi nebrzdane vladavine Moorovega zakona pa je za gamersko srenjo že zdavnaj postal vrhovna avtoriteta, kot raztelešeni übermožgani, ki plavajo v gargantovskem hidroponičnem tanku kakega finega startrekovskega spin-offa. Že sedemnajst let vsak mesec znova napiše velik del Jokerja in tako ključno prispeva k temu, da je to z naskokom najboljša popkulturna publikacija v deželi, pa i šire.
    A njegov prispevek se ne konča z vedno znova pronicljivimi analizami in kolosalnimi šalami, temveč dolga leta deluje tudi kot eden od dveh mentorjev celi paleti nadarjenih mladih piscev, ki se zbirajo okoli revije. Ni me strah zapisati, da so skupaj v zadnjih desetih letih naredili daleč največ za modernizacijo slovenskega jezika - vsekakor neprimerno več kot subvencionirani kosobrini po raznih uradih, ki si tako radi lastijo zasluge. Strokovna podlaga, življenjska modrost in vedno konstruktiven pristop so Sergeja Hvalo, popularnega Snetija, naredili za nekoga, ki ga štejejo cele generacije glede vprašanj najširše definirane računalniške kulture za nič manj kot ustavno sodišče. Več

  • Urša Marn

    19. 6. 2008  |  Mladina 25

    Dr. Dušan Mramor, ekonomist

    /media/www/slike.old/mladina/vint_velikamramor_0008_bk.jpg

    Dr. Dušan Mramor je redni profesor in dekan Ekonomske fakultete v Ljubljani. V letih 2001 in 2002 je bil član vladnega strateškega sveta za gospodarski razvoj, od decembra 2002 do decembra 2004 pa finančni minister v vladi Antona Ropa. Več

  • Bojan Prašnikar, trener nogometnega kluba Energie Cottbus

    /media/www/slike.old/mladina/vintvelikabojan_pranikar_mf.jpg

    Noben slovenski trener ni s slovenskimi nogometnimi klubi osvojil toliko naslovov kot Bojan Prašnikar, ki je slovensko reprezentanco pripeljal do dodatnih kvalifikacij za EP, Maribor pa v ligo prvakov. Rodil se je v Šmartnem ob Paki - zraven nogometnega igrišča, na katerem sta s prijateljem cele dneve igrala nogomet. Sama. Eden na enega. Potem je odskočil v Bundesligo ter postal trener in odrešitelj odpisanega kluba Energie Cottbus. Logično. Več

  • Vanja Pirc

    5. 6. 2008  |  Mladina 23  |  Politika

    »Z vsakim novim urednikom nas je manj!«

    Peter Kolšek pred stavbo Dela

    Napovedi so se izkazale za točne. Nadzorni svet časopisne hiše Delo, ki ga vodi Andrijana Starina Kosem, je v torek popoldne razrešil odgovornega urednika časnika Delo Janeza Markeša, ki je bil na položaju le deset mesecev. Nadzorniki so kot uradni razlog za njegovo razrešitev navedli njegovo »nekooperativnost« z upravo. Le enega izmed njih, odvetnika Stojana Zdolška, razlogi za Markeševo odstavitev niso prepričali, zato je po glasovanju odstopil s položaja. Nadzorniki so za novega odgovornega urednika predlagali dosedanjega Markeševega namestnika Darijana Koširja, ki je bil v preteklosti, pred začetkom vladnega »uravnoteževanja« Dela, že odgovorni urednik tega časopisa. Funkcijo naj bi nastopil čez približno tri tedne, pred tem pa morajo mnenje o njem dati še novinarji. A njihovo mnenje ni obvezujoče. Mnenje Delovih novinarjev v njihovi časopisni hiši pravzaprav že dolgo ne šteje. A kako so doživljali pretrese, ki so se nadnje zgrnili zlasti v zadnjih treh letih, ko so zamenjali tri odgovorne urednike (zdaj bodo dobili že četrtega) in dva predsednika uprave? Kako so občutili politični prevzem Dela, ko je njihova lastnica Pivovarna Laško Delo odstopila v upravljanje aktualni vladi? In ali so se razmere, potem ko so oblast nad Delom spet vzpostavili laščani, res izboljšale? O tem smo se pogovarjali s predsednikom aktiva Delovih novinarjev Petrom Kolškom. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 5. 2008  |  Mladina 22  |  Družba

    »Rekel bom kot Krleža: bojujem se proti neumnosti«

    /media/www/slike.old/mladina/intervjubora_osi_bpet.jpg

    Medtem ko je njegov soimenjak Dobrica Ćosić živel nadrealistično življenje pisatelja, ko je kot Titov gost na »Galebu« mesece križaril po svetovnih morjih, je Bora Ćosić sedel doma in pisal surrealistične knjige o Titovi Jugoslaviji. Začel s pomenljivim naslovom »Hiša lopovov«, zaslovel pa z »Vlogo moje družine v svetovni revoluciji«, za katero celo kritikom zmanjka besed. Najsi jo opišejo kot nadrealizem, kot samoironijo, kot pregnani humor, kot izvirni literarni alkimizem, vsakič se jim izmuzne. Ob njeni genialni norčavosti iz duha enopartijskega režima so uživali in rasli njeni jugoslovanski bralci leta 1969 še kot otroci socializma; stari režim - objekt ironije - je propadel, knjiga pa kot nadrealizem živi še naprej in najdeva nove bralce, zadnjič so jo pograbili nemški, tokrat prihaja med slovenske bralce. Seveda Ćosić ni umrl s svojo najslavnejšo knjigo, napisal jih je še desetine, se po pol stoletja življenja v Beogradu na vrhuncu Miloševićevega gospostva leta 1992 izselil, najprej v Rovinj, od leta 1995 pa živi v Berlinu. Njegovo novo realnost zrcalita naslova »Dnevnik apatrida« in »Izgnanci«, s katerimi je osvojil evropsko nagrado za razmišljanje na leipziškem knjižnem sejmu. Več

  • Borut Mekina

    30. 5. 2008  |  Mladina 22

    Dr. Mladen Dolar, filozof

    /media/www/slike.old/mladina/vint_mladen_dolar_velika_1993_b5.jpg

    Mladen Dolar je skupaj s Slavojem Žižkom, Rastkom Močnikom in Alenko Zupančič eden izmed ustanoviteljev tako imenovane ljubljanske šole teoretske psihoanalize in eden najboljših poznavalcev Heglove filozofije in francoskega strukturalizma. Dvajset let je učil na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dokler se ni pred nekaj leti odločil mesta izrednega profesorja zamenjati za raziskovanje. Od tedaj je izdal knjigi O skoposti (2002) in O glasu (2003) ter nazadnje knjigo z naslovom Prozopopeja (2006). Več