V korist premožnih

Aprila letos je umrl John Williamson, ki je prvi uporabil izraz Washingtonski konsenz in z njim opisal ključne značilnosti (oziroma priporočila) neoliberalne doktrine, kot jih narekujejo centri moči, kakršna sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka. Med priporočila, ki so jih začeli v sedemdesetih letih najprej uveljavljati v Latinski Ameriki, nato pa so postala splošen okvir po vsem svetu, sodijo privatizacija, zajezitev inflacije, deregulacija, neposredne tuje naložbe, zniževanje davkov, fiskalna uravnoteženost. Takšna politika naj bi poskrbela za blaginjo vseh. Bogastvo naj bi po tako imenovanem učinku trickle down z gospodarsko rastjo (ob večji zaposlenosti in manjši revščini) samodejno pronicalo do najnižjih slojev. V ZDA jo je začel prvi uvajati ameriški predsednik Ronald Reagan, ki je zgornjo mejno stopnjo davka na dohodke najprej znižal z 69,1 odstotka na 50 odstotkov in nato na zgolj 38,5 odstotka, kar je povzročilo velik proračunski primanjkljaj.

Zakonska zveza med državo in Bogom

Vlada je med prizadevanja za povečanje učinkovitosti in zmanjšanje dolgotrajnosti različnih upravnih postopkov umestila tudi spremembo zakona, po kateri naj bi se civilna sklenitev zakonske zveze izenačila s cerkveno poroko. Čeprav je videti, kakor da bi šlo le za preprosto organizacijsko, malenkostno spremembo, ki naj bi bila do ljudi prijazna, gre v bistvu za začetek pomembne vsebinske preobrazbe na področju zakonitega urejanja »narejanja ljudi«. V tem poskusu ne gre za debirokratizacijo, temveč za eno najpomembnejših sestavin rekatolizacije slovenske družbe oziroma moralne prenove, kot je ta proces prijazno označevan v strateških dokumentih katoliške cerkve (KC).