Revija Zakladnica zdravja

Zakladnica zdravja
2020/07-08

Cena: 3,90 EUR

Dodaj v košarico

ZAKLADNICA ZDRAVJA

 

Ko je zdravje na dosegu roke

Trajanje našega življenja ni zapisano v DNK. V tej številki Zakladnice zdravja vam bomo predstavili mnogo možnosti, ki spodbujajo dolgoživost.

 

Raziskovalci pravijo, da bo imel od sredine tega stoletja vsak novorojenec pričakovano življenjsko dobo 120 let, vsaj v najrazvitejših državah. Že danes je več stoletnikov kot nekdaj, kar nekja jih je preseglo 110 let. Rekord v dolžini življenja za zdaj pripada neki ženski v Franciji, ki je umrla pri 122 letih. Danes cilj medicinskih raziskav ni samo podaljšati življenjsko dobo, temveč doseči, da bi dočakali sto let v dobri telesni in duševni kondiciji.

Znanstveniki proučujejo mehanizme, ki uravnavajo staranje, da bi razumeli, kako ustaviti procese odmiranja, ki poškodujejo celice, ter se izognili boleznim, ki pogosto prizadenejo ljudi v visoki starosti. V minulih desetletjih so veliko pozornosti posvečali učinku prostih radikalov, ki povzročajo oksidacijo in poškodujejo DNK. Zadnja leta pa so se raziskave osredotočile na telomere, zaščitne »kapice«, ki varujejo celovitost DNK. Bolj ko se celice razmnožujejo, bolj se telomeri krajšajo, vse do točke, ko ne varujejo več naših genov. Ti se zaradi tega poškodujejo, »postarajo« in umrejo. Vendar pa se raziskave nadaljujejo in občasno raziskovalci najdejo kak nov kromosom ali hormon, ki je odgovoren za staranje ali pa je ključ za dolgo življenje.

Dolžina našega življenja ni zapisana v DNK. Vse, kar pojemo, počnemo in čutimo, vpliva na naš organizem, neodvisno od genske dediščine, ki jo nosimo s seboj od rojstva. Mi sami lahko spremenimo dejavnost naših genov in ravnamo tako, da živimo dlje in bolj zdravo. Orodja za to že poznamo, od nas pa je odvisno, ali jih bomo primerno uporabili.