Posebna številka MISLITI VOLITVE
24. aprila bodo volitve, ki bodo premešale karte v parlamentu.
Toda, kaj in kam naprej. Družba je po dveh letih zaprtosti, po nedvomno prihajajočih
podnebnih spremembah in sedaj še po koncu brezskrbnega miru, na razpotju. V
posebni številki Mladine odgovore na ta vprašanja ne iščejo politiki, ampak
strokovnjaki za posamezna področja.
Leta 2019 je strošek
mobilnosti slovenske družine znašal 17 odstotkov njenega celotnega prihodka; v
nobeni drugi članici EU ta delež ni bil tolikšen. Gre za posledico čezmernih
vlaganj v avtocestno infrastrukturo in individualno motorizacijo, namesto v
sisteme javnega potniškega prometa in še posebej v železnico. Avtocesta je
najdražja oblika ceste in individualni motorizirani promet je najdražja oblika
prometa.
Ta odstavek je navedek
iz prispevka dr. Mateja Ogrina, enega redkih slovenskih strokovnjakov za
promet, ki ne malikujejo avtomobila, ampak že leta opozarjajo na to, da bi se
morali resno lotiti gradnje železniškega omrežja. A to ni najbolj šokantno v
njegovem zapisu, hujše je spoznanje, da se je po avtocestnem križu Slovenija
začela tudi razvijati in se spreminjati. Avtoceste so že preoblikovale to
državo. In to tako, da sta danes razvoj in lovljenje razvojnih korakov z
drugimi državami veliko težja in dražja.
Toda to velja za skoraj
vsa področja, ki se jim posveča tokratna posebna izdaja Mladine. Vsem je
skupno, da se velika slika, ki dejansko razkriva posledice odločitev v
preteklih desetletjih, vedno poskuša nadomestiti s kratkoročnimi pogledi in s
tem ukrepi. Enako na primer velja za stanovanjsko gradnjo, za zdravstvo, za
javni sektor, za šolstvo itd.: na nobenem izmed naštetih področij politika ne
zmore pogledati iz preprostih okvirov in čez mandat, v katerem ima moč.
Stanovanjska gradnja, za katero na primer vsa država ve, da je napačna, je
dejansko skriti način poganjanja gospodarske rasti in BDP, pa čeprav je hkrati
razlog, zaradi katerega je velik del prebivalstva v popolnem krču, ne le mladi,
celotne družine. Kamorkoli se ozremo, najdemo uvajanje rešitev, ki so morda
dale kratkoročne rezultate, pogosto pa hkrati ne samo prikrijejo dejanske
razmere, ampak povzročijo iz mandata v mandat še večjo krizo na vsakem
posameznem področju. Zdravstvo je najakutnejši primer tega. Če želimo slovensko
zdravstveno politiko spremeniti, je treba ljudem jasno povedati, da bodo
dejanske učinke sprememb začutili šele v nekaj letih, ne pa s skrajšanjem
čakalnih vrst v pol leta. Ko politiki namenijo denar za skrajševanje čakalnih
vrst, dejansko vedno znova poglobijo neustrezne razmere v zdravstvu, saj to
pomeni le, da na omejeni sistem, kar zdravstvo je, začasno pritisnejo bolj, ga
na kratki rok preobremenijo, zaradi česar že čez pol leta nastane nov
zaostanek, s katerim se prejšnje stanje še poslabša. Tako se zdaj dogaja že
desetletja.
Slovenske razvojne
zablode so posledica političnega potrošništva, konzumerizma politike. Mandat
sedanje vlade je naravnost šolski primer tega. Še nikoli nismo – zaradi
epidemije – razpolagali s toliko prostimi sredstvi, ki jih je za okrevanje
namenila tokrat Evropska unija, in še nikoli nismo hkrati tako zlahka denarja
namenjali za popolnoma nepotrebne projekte, ki jih strokovnjaki pogosto
poimenujejo gradnja krožišč in zidov. Namesto da bi šel denar dejansko v zeleni
obrat, se porablja za poglabljanje prav tistega, kar smo opisali na primeru
avtocest na podlagi prispevka dr. Ogrina: namesto da bi zdaj prvič v sodobni
Sloveniji res začeli vlagati v železnice, smo večino denarja usmerili v še
podrobnejšo gradnjo avtocestnega križa. Namesto da bi denar izkoristili za
natančnejšo obnovo stavb in s tem vlagali v varčevanje z energijo, kar je
temelj zelenega obrata, saj tako najbolj zmanjšamo potrebo po energiji, smo se
umerili v gradnjo nove jedrske elektrarne. Enako velja za zdravstvo. Enako
velja za stanovanjsko gradnjo.
V tokratni posebni
izdaji boste našli en izjemno temeljit prispevek: dr. Peter Novak je na zelo
svež in sodoben način razčlenil kar celoten program, kako izpeljati zeleni
prehod v Sloveniji, z vsemi podrobnostmi. Ali kot je dejal, ko je oddal
prispevek: dejansko je to že opredeljena strategija prehoda. Besedilo je res
neverjetno – ko ga človek prebere, se zave, da je zeleni prehod dejansko mogoče
izpeljati.
Teden pred izidom te posebne številke smo
izvedeli, da dr. Petra Novaka ni več med nami. A njegova vizija razvoja
Slovenije je objavljena v tej Mladinini izdaji. Natančna, napisana z znanjem in
mirnostjo modreca, brez političnih floskul, optimistična in izvedljiva, tukaj je
za več prihodnjih desetletij.
Nika
Kovač
Prava
alternativa je skupnost ljudi
KatarinaBervar
Rekonstrukcija
pravne države
Sandra
Bašić Hrvatin
RTV
je treba dati v upravljanje vsem zaposlenim v javnem zavodu
Antonija
Poplas Susič
Akcijski
načrt za zdravstvo
Biserka
Marolt Meden
Za
dostojno življenje starejših
Tjaša
Pureber
Politika
bi se morala odpovedati svojemu vplivu pri odločanju o sredstvih za kulturo
Erik
Valenčič
Skrbeti
zgolj za svoje interese dandanes pomeni delovati proti lastnim interesom
Miroslav
Žaberl
Policija
ne sme biti del političnega plena po vsakokratnih volitvah
Gregor
Deleja
Nova
pogodba o vzgoji in izobraževanju
Peter
Novak
Alternative
v slovenski energetiki
Matej
Ogrin
Potrebujemo
nacionalni program prenove in dograditve železnic
Miloš
Kosec
Gradnja
stanovanj danes je gradnja družbe jutri
Branko
Vidič
Kaj
je narobe v plačnem sistemu javnega sektorja
Žiga
Vodovnik
Preseganje
ideje produktivnosti in rasti