V Sloveniji vedno več ljudi, ki živijo udobno?

Delež ljudi, ki se v Sloveniji ne srečujejo z denarnimi stiskami, se je v primerjavi z letom 2023 povečal za deset odstotnih točk, kaže raziskava

Delež ljudi, ki se v Sloveniji ne srečujejo z denarnimi stiskami, se je v primerjavi z letom 2023 povečal za deset odstotnih točk na 37 odstotkov, kaže raziskava, ki so jo izvedli pri Inštitutu Mediana. Ob tem jih 48 odstotkov pravi, da jim ni niti udobno niti težko. Slovenija je glede na to statistiko nad evropskim in svetovnim povprečjem.

Inštitut Mediana je raziskavo o finančnem stanju posameznikov izvedel v sodelovanju z vodilnim svetovnim združenjem za raziskovanje trga in javnega mnenja WIN. V času povišane inflacije je bil predmet preučevanja trenutni finančni položaj prebivalstva in vpliv rasti cen na njihovo porabo, so v sporočilu za javnost navedli pri Mediani.

V svetovnem merilu se je delež tistih, ki kljub vsesplošnem dvigu cen živijo udobno, v primerjavi s preteklim letom povečal za tri odstotne točke, in letos znaša 28 odstotkov. Obenem se je globalni delež ljudi, ki se težko preživljajo, glede na prejšnje leto povečal za eno odstotno točko in znaša 37 odstotkov. Delež ljudi, ki se po Medianini metodologiji uvrščajo v srednji razred in jim s finančnega vidika ni niti udobno niti težko, pa se je v primerjavi z letom 2023 zmanjšal in sedaj znaša 32 odstotkov.

Slovenija po ugotovitvah raziskave med vsemi vključenimi državami prednjači po najnižjem deležu ljudi, ki se preživljajo težko (12 odstotkov), sledita Nizozemska (15 odstotkov) in Hrvaška (23 odstotkov). V Evropi je najvišji delež ljudi, ki se preživljajo težko, v Grčiji, in sicer pri 43 odstotkih.

Slovenija po ugotovitvah raziskave med vsemi vključenimi državami prednjači po najnižjem deležu ljudi, ki se preživljajo težko (12 odstotkov), sledita Nizozemska (15 odstotkov) in Hrvaška (23 odstotkov). V Evropi je najvišji delež ljudi, ki se preživljajo težko, v Grčiji, in sicer pri 43 odstotkih.

Najmanjši delež ljudi v finančno najmanj ugodnem položaju živi v Evropi (28 odstotkov). V obeh Amerikah ta delež znaša 46 odstotkov, v Afriki pa 51 odstotkov.

Na Inštitutu Mediana so poleg stopnje "finančne lagodnosti" preučili tudi obvladovanje stroškov, ki je še bolj aktualno v času zaostrovanja cen. V primerjavi z 2023 se je v svetovnem merilu delež ljudi, ki so se v preteklih mesecih odločili za nižanje stroškov, zmanjšal za šest odstotnih točk na 42 odstotkov.

Slovenska statistika glede upravljanja s stroški se giblje okrog svetovnega povprečja. V primerjavi s svetovnim povprečjem v Sloveniji najbolj izstopa po deležu ljudi, ki v bližnji prihodnosti ne načrtujejo sprememb pri svoji porabi (31 odstotkov), kar je osem odstotnih točk več kot v svetovnem merilu. Skupni delež tistih, ki so stroške že zmanjšali ali njihovo zmanjšanje še načrtujejo, pa presega polovico vprašanih in znaša 55 odstotkov.

Raziskava je med decembrom 2023 in januarjem 2024 potekala v 39 državah sveta, v raziskavi pa je sodelovalo 33.866 ljudi.