-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Za naročnike
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Hrvaška Za naročnike
Več kot milijon državljanov Hrvaške je glasovalo za desnico, preostale pa je to neizmerno presenetilo. Zakaj? Kot da levica ni že davno mrtva, predvsem zaradi samovoljnega oddaljevanja od svojih temeljnih idej, ki jih na tem mestu ne bomo naštevali, pa tudi zaradi nenehnega spogledovanja z nacionalističnimi prepričanji, za katera ima koncesijo izključno desnica. Sicer pa, mar si ni desnica v svoji najslabši izdaji prevlade zagotovila celo v tako imenovanih razvitih evropskih državah? Levica medtem lenobno dremucka na idejah liberalizma in zelenih politikah in takšna zadovoljno vstopa v koalicije s profašističnimi strankami.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Ekonomija Za naročnike
Dvajseta obletnica slovenskega vstopa v EU na prvi maj leta 2004 vzbuja mešane občutke. Ob proslavljanju uspehov lahko govorimo tudi o zapravljenih priložnostih. Peta in največja širitev EU v zgodovini je zahtevala številna prilagajanja starih in novih članic. V tem trenutku – v marsičem prelomnem – sta trčili pripravljenost stare EU in velika družbena transformacija postsocialističnih držav. Slovenija je bila med njimi najbolj razvita in najbolje pripravljena. Dejansko je veliki evropski trojček, vstop v EU in Nato ter prevzem evra, prevzela prva. To velja tudi za zgodnje predsedovanje Svetu EU tri leta po vstopu. Ves projekt lahko še danes uporabljamo za učno uro dobre diplomacije, projektnega menedžmenta in vodenja države. Skratka, mlada in mala država je tedaj postavljala mejnike, sebi in tudi drugim, kar se kasneje ni več zgodilo. Slovenija je zlasti po letu 2010 vedno težje krmarila med številnimi evropskimi in lastnimi krizami. Izgubila je avreolo najbolj prodorne nove članice in se utopila v sivini bruseljskih labirintov. Seveda, Slovenija veliko bolj potrebuje EU, kot unija potrebuje nas. Zato je njena stabilnost temelj našega obstoja v XXI. stoletju.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Kolumna Za naročnike
Tudi ti, Brut, je rekel Shakespearov Cezar, ko ga je, obdanega z zarotniki, zabodel tudi Brut, danes sinonim za zahrbtnega izdajalca. Toda Brut je izdal Cezarjevo zaupanje zato, ker se je bal za rimsko republiko, ki jo je diktator ogrožal.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Pamflet Za naročnike
Za grešnega kozla dezinformacij danes veljajo družbena omrežja, kako pa delujejo osrednji mediji in o čem nam poročajo?
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Dva leva Za naročnike
Komentar / Se Nemčija vrača v leto nič?
Fatalna Marlene Dietrich v sentimentalni in nostalgije polni pesmi Ich hab’ noch einen Koffer in Berlin poje, da ima še vedno kovček v Berlinu, zato mora čim prej spet tja, kajti vse blaženosti preteklih časov so še zmeraj v tistem malem kovčku. No, Berlin ni fotogeničen kot Pariz, Rim, Dunaj, Atene, Barcelona ... je pa vedno imel dušo. Od Wendersa sem vemo tudi, da so na berlinskem nebu angeli in da se razkrijejo tistim, ki si to zaslužijo ... Tudi mene na to mesto vežejo res lepi spomini. Zato sem, odkar sem na začetku osemdesetih let prišel študirat v zahodni del, imel vseskozi »kovček v Berlinu«. Tam sem razbil stereotip o Nemcih, v otroštvu izoblikovan na podlagi črno-belih filmov o, kot smo rekli, »Švabih«, ki so bili sinonim za naciste. Vzdušje v takratnem (zahodnem) Berlinu me je omrežilo in preoblikovalo. Začel sem skorajda fetišizirati Nemčijo. Zdelo se je, da je z odliko opravila domačo nalogo iz mračne zgodovine. Vsakdanje življenje – onkraj tistega dela ljudstva, ki ga je ščuval in mnenjsko oblikoval Springer – je bilo strpno, odprto, zvedavo. Nemška zunanja politika je bila modra, preudarna, solidarna. A že takrat sem opazil, da je Nemčija dežela bolj presežnih kot preseženih tabujev. Sam sem prišel v Berlin kot pripadnik tiste srečne generacije iz nekdanje (nedemokratične) skupne države, ki ni več čutila nobenega strahu; ki ni priznala nobenega tabuja in avtoritete; ki se je upala na glas pogovarjati (in pisati) o vsem in vsakomer. Opazil pa sem, da v Nemčiji celo med mojimi (pretežno levičarskimi) prijatelji in sogovorniki iz akademskih krogov ni bilo tako. En tak velik tabu je bil misterij, znan kot Deutsches Herbst, tako imenovana nemška jesen; čas uradno nerazglašenega obsednega stanja kot odziv oblasti in represivnih organov na teroristične ugrabitve in likvidacije, ki je šel takrat čez rob demokratične in pravne države in se iztekel z zelo sumljivimi samomori pripadnikov RAF v zaporu Stammheim.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Uvodnik
Uvodnik / Čas za civilno družbo
V preteklih dneh so politične stranke odtekle zadnji formalni krog priprav na evropske volitve in predstavile dokončne kandidatne liste. Prav mučno je bilo opazovati krpanje teh list strank tako imenovane leve sredine.
Iskanje brez piškotkov ni možno
