Televizijska voditeljica dela po nareku verskih skupnosti

Novinarsko častno razsodišče (NČR) je nedavno ugotovilo, da je redovnica Romana Kocjančič, urednica in voditeljica oddaje Obzorja duha na TV Slovenija, septembra lani med poročanjem o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja kršila novinarski kodeks. Natančneje, med pripravo prispevka z naslovom »Ali sem res odveč?« naj bi kršila tretji člen kodeksa, po katerem mora novinar pri objavljanju informacij, ki vsebujejo hude obtožbe, pridobiti tudi odziv tistih, ki jih te informacije zadevajo, in četrti člen, po katerem ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje obravnavane teme. Namerno naj bi namreč izpustila pisno stališče predlagateljev zakona, združenja za dostojno starost Srebrna nit, pozneje pa se uprla tudi uredniku uredništva verskih oddaj Vidu Stanoniku, da bi besedilo objavila v eni poznejših oddaj.

Redni profesor in ustavni sodnik, ki to ni

»Drugo delo, poleg tega, za katero potrebujete soglasje, je dovoljeno, ampak v obsegu, ki ne moti dela na ustavnem sodišču, kar je absolutno moj primer, jaz sem delal manj kot petinsko dopolnilno,« je pred dnevi na Planetu TV pojasnjeval ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič, ko je skušal strokovno in laično javnost prepričati, da ni nič narobe s tem, da je bil kar šest let tudi popoldanski s. p. Seveda ne gre za to, koliko je delal kot samostojni podjetnik, pač pa za to, kaj, za koga vse in za kakšno plačilo, to pa je v tej organizacijski podjetniški obliki nemogoče preveriti. A ustavimo se za trenutek pri vprašanju, koliko, če sploh, popoldanski posli ustavnega sodnika vplivajo na izpolnjevanje njegovih obveznosti na ustavnem sodišču.

Sintetična propaganda

Predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden je morebitne volivce v zvezni državi New Hampshire po telefonu osebno pozival, naj se ne udeležijo lokalnih volitev in naj »svoj glas raje prihranijo za novembrske volitve«. Sočasno so po spletu zakrožile fotografije, na katerih se Donald Trump radostno objema s temnopoltimi podporniki. Na Slovaškem so si ljudje množično prepošiljali zvočni posnetek, na katerem je kandidat za predsednika vlade Michal Šimečka volivce opozarjal, da bo, ko pride na oblast, nemudoma podvojil ceno piva. Indijski volivci po vsej državi prejemajo personalizirana videosporočila, v katerih jih predsednik vlade Narendra Modi osebno in poimensko nagovarja, naj na prihajajočih volitvah (ponovno) glasujejo zanj. V Argentini je po medmrežju zakrožil škandalozen video, v katerem predsednik države Javier Milei izraža naklonjenost zamisli o legalizaciji trga človeških organov. V Veliki Britaniji so se ljudje množično čudili videu, v katerem vodja laburistov Keir Starmer promovira sumljivo piramidno shemo.

Je TikTok nevaren?

Ameriški predsednik Joe Biden je pred kratkim prišel na hamburger k Ericu Fittsu. Pred tem se nista poznala, a nekega dne je zazvonil Fittsov telefon in iz Ovalne pisarne so ga spraševali, kaj on in njegova sinova radi jedo. Odgovoril je, da sirov burger, perutničke in hamburger. »Ok,« je odgovorila gospa iz Washingtona. »Nato je v četrtek prišel Biden in klepetal z nami v naši kuhinji.« Fitts, nekdanji ravnatelj iz Raleigha v Severni Karolini, je še vedno vzhičen nad obiskom. Navsezadnje je 81-letni predsednik ne le poklepetal s Fittsovim 15-letnim sinom Christianom (govorila sta o prvem avtomobilu – Biden je vozil plymoutha, letnik 1951, Christian pa sanja o tesli), temveč je očeta razveselil tudi z odpisom več kot 90 tisoč dolarjev študentskega dolga v okviru vladnega programa. Še skoraj bolj vesel pa je, ker je kratki, 57-sekundni posnetek, ki ga je sin naredil med visokim obiskom, na TikToku pridobil več kot pet milijonov gledalcev, zaradi česar sodi med največkrat predvajane posnetke iz letošnje predvolilne kampanje.

Gazi Tivoli!

Že od sredine marca poteka močno oglaševana prodaja vstopnic za »Veliki koncert ob 30-letnici samostojne kariere« glasbenika Magnifica, ki naj bi se 31. avgusta zgodil v ljubljanskem parku Tivoli. Vendar organizatorji, podjetje Dom Svobode, za zdaj dovoljenja za lokacijo v Tivoliju še nimajo. Še več, z dovoljenjem se zapleta, saj je ljubljanska območna enota Zavoda RS za varstvo narave 1. marca s sedemstransko odločbo in kljub trem dopolnitvam vloge zavrnila izdajo soglasja za načrtovano izvedbo prireditve.

Svet RTV Slovenija ni podprl dokumenta o svetli prihodnosti hiše, ki ga je pripravilo vodstvo 

Svet RTV Slovenija je upravi naložil, naj pripravi predlog reorganizacije zavoda, ki plava v rdečih številkah. Na začetku prejšnjega tedna so svetniki dobili predlog na mizo, vendar pa je bil po oceni dela sveta tako pomanjkljiv, da ga svet ni sprejel. Predsednik sveta Goran Forbici je na primer dejal, da je bil dokument napisan »tako neoprijemljivo, da upravi daje možnost, da po sprejetju naredi kar koli«.

Kar 78,2 odstotka Slovencev podpira idejo, da bi se morala vojna v Ukrajini končati takoj

Potem ko je ameriški kongres po mesecih cincanja sprejel sklep o finančni pomoči Ukrajini, skupaj s tisto za Izrael in Tajvan, se je zazdelo, da bo Ukrajina rešena. Teorija je šla takole: ker bo imela napadena država več denarja, bo dobila več orožja, več streliva in granat, s čimer bo ustavila številčno močnejšo in vedno bolje opremljeno rusko stran. V vojnah pa se ne zmaguje zgolj z denarjem in orožjem, pot do vojnih zmag in na koncu do miru vodi preko pogovorov in pogajanj, razen če ena stran ne želi uničiti druge. Kakšna je politična realnost, je nekaj dni po odločitvi v kongresu trpko spoznal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ko mu članice Nata (še) niso uspele zagotoviti dovolj sistemov zračne obrambe. Brez njih, brez dodatnega orožja, bo »Ukrajina izgubila vojno,« pravi Zelenski.

»Živimo v času nenehnih travm in sploh ni dovolj časa, da bi vse skupaj predelali in dejansko poskušali razumeti«

V zgodovini so se zgodili trije veliki epistemološki rezi, znanstvene revolucije, ki so dodobra zamajale človekovo samoljubje, njegovo prepričanje o lastni večvrednosti. Prvi tak udarec je bilo odkritje Nikolaja Kopernika, da Zemlja ni središče vesolja, drugi Charlesa Darwina, da imajo človek in živali skupen izvor, in tretji – zasluge zanj si je pripisal kar avtor sam – Sigmunda Freuda, očeta psihoanalize, klinične metode in psihološke teorije, ki je človeku dala vedeti, da pravzaprav ni gospodar v lastni hiši, pač pa da je še kako odvisen od tega, kar se nezavedno dogaja v njegovem duševnem življenju. A kaj nam psihoanaliza lahko pove o sodobnem človeku danes? O človeku, ki je vpet v hitro spreminjajoč se, striktno individualiziran svet, ki ga prevevajo vojne, nenehne travme, ko mu ves čas grozi okoljska katastrofa? O tem smo se pogovarjali z dr. Alejandrom Cerda-Ruedo, psihoanalitikom in profesorjem na podiplomskem študiju komunikologije mehiške univerze Universidad Iberoamericana, ki se v svojem raziskovanju osredotoča predvsem na odnos med ideologijo, politiko in psihoanalizo, tesno pa je povezan tudi z ljubljansko psihoanalitsko šolo.

Krvosesih stenic kar mrgoli

Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...

Absolutno nezdružljivo

Poleg večine ustavnih sodnic in sodnikov, ki so na načelni ravni obsodili »spornost« samostojnega podjetništva med ustavnimi sodniki, a se hkrati od zadeve ogradili, ter na drugi strani trojice najkonservativnejših sodnikov (Klemen Jaklič, Marko Šorli in Rok Svetlič), ki so izrekli podporo Jakliču, se je posebej oglasila tudi Špelca Mežnar.

Novogradnja v Gabrju in neprofitna najemnina v službenem stanovanju

Ustavni sodnik Klemen Jaklič je z ženo solastnik dveh parcel v Gabrju v katastrski občini Šujica, kjer gradita stanovanjski objekt. Kot je pred tednom razkril Reporter in je vidno iz zemljiško-knjižnega izpiska, je na parcelah s skupno površino 2709 kvadratnih metrov vpisana hipoteka Unicredit banke, in sicer za kredit v višini 250 tisoč evrov z letno fiksno obrestno mero 2,60 odstotka. Hipoteka je bila vpisana 19. oktobra 2022 in zapade 31. maja 2048. Sklepati torej gre, da je kredit najet za 25 let in pol, kar pomeni, da bosta Jakliča zanj vsak mesec do maja 2048 plačevala od 1100 do 1150 evrov mesečne anuitete.

Zlata doba samostojnega podjetništva 

Če se bo zgodba o ustavnem sodniku – samostojnem podjetniku zaključila le z nekaj zapisi v medijih in bo Klemen Jaklič po redni poti zaključil mandat na ustavnem sodišču, potem se obeta dokončen razcvet dvoživkarstva, saj bodo poleg javnih oziroma državnih uslužbencev popoldne lahko končno postrani nekaj zaslužili tudi javni funkcionarji.

Sodnik podjetnik

Razkritje, da je imel ustavni sodnik dr. Klemen Jaklič v času službovanja na ustavnem sodišču dobrih šest let hkrati tudi status samostojnega podjetnika, gotovo za mnoge pristojne predstavlja veliko zagato. Jaklič je s svojim ravnanjem spravil v zadrego vse od predsednika ustavnega sodišča Mateja Accetta in predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki ustavne sodnike predlaga, do državnega zbora, ki ustavne sodnike imenuje, pa tudi kup nadzornih organov na čelu s komisijo za preprečevanje korupcije in finančno upravo. Iz nastale zagate sta namreč na voljo le dve poti, ki sta diametralno različni, v obeh primerih pa bo odločitev precedenčna. Vsaka od njiju s seboj nosi tudi nezanemarljive posledice za sistem in za zelo veliko posameznikov. Zakaj je ta primer tako pomemben, hkrati pa tako sporen?

Igre z denarjem

Pred dobrim mesecem je portal Siol poročal, da je poslovnež Jože Anderlič gradnjo soseske Schellenburg v središču Ljubljane financiral tudi z obveznicami, v katere je investiral tudi Nepremičninski sklad PIZ, to je podjetje v 100-odstotni lasti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ). Kot financer je torej za gradnjo najbolj luksuznih stanovanj v državi, soseske za »elito«, s svojimi sredstvi stalo tudi podjetje v lasti institucije, katere poslanstvo temelji na medgeneracijski solidarnosti in je ena najpomembnejših nosilk socialne varnosti v državi, njena naloga pa je, da skrajno zadržano in konservativno nalaga svoj denar. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) je namreč po zakonu edini nosilec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji. Vendar pa novi podatki razkrivajo, da je Nepremičninski sklad PIZ nalagal denar tudi v druge tvegane naložbe. Tako je denar marca letos vložil tudi v dolžniške papirje družbe T-2, za katero pa zdaj Slovenski državni holding zahteva stečaj. Kaj in kdo je Nepremičninski sklad PIZ ter zlasti, kam vlaga denar?

Z umetno inteligenco proti ubijalskim celicam

Vzhodna Afrika tik pred božičem. Zunaj je žgalo sonce, v nedavno zgrajeni tovarniški dvorani pa sta med predsednico evropske komisije in ruandskim predsednikom sedela Ugur Şahin in Özlem Türeci, ustanovitelja nemškega biotehnološkega velikana BioNTech. Kljub prisotnosti več sto ljudi je vladala neverjetna tišina. Mogoče so bili krivi vojaki in varnostniki, ki so mrkih obrazov bdeli nad politiki. Paul Kagame, avtokratski ruandski predsednik, je imel govor. Ruandi s trdo roko vlada že 23 let, država je stabilna in gospodarstvo se vztrajno krepi, zato se je BioNTech odločil, da bo tu postavil svoj prvi afriški obrat za proizvodnjo različnih cepiv za nalezljive bolezni, od covid-19 do malarije. Kagame se je zahvalil: »Rad bi se vama zahvalil za to, dragi profesor Ugur in draga profesorica Özlem.« Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock, ki je samo za to priložnost priletela v Ruando, pa je povedala: »To je pravi mejnik, ki pomeni upanje za milijone ljudi.« Nato je vodja Afriške razvojne banke malo govoril in malo pel. Zapel je rahlo prirejeni znameniti refren reggae uspešnice: »It’s gonna be a bright bright sunshiny day for Africa.«

Ljubljana kot Stuttgart in Köln

Medtem ko se je neto plača v vseh statističnih regijah v Sloveniji v zadnjih štirih letih, 2020–2023, nominalno zvišala za petino, torej za 20 odstotkov, so se cene stanovanj v tridesetih analitskih območjih, ki jih upošteva Geodetska uprava, zvišale precej bolj, od 30 do celo 70 odstotkov. Če ponazorimo drugače: za kvadratni meter povprečnega stanovanja v Ljubljani je bilo treba v letu 2020 odšteti manj kot 2,5 povprečne neto plače, konec leta 2023 pa so bile potrebne skoraj tri neto mesečne plače. Uradna statistika v Sloveniji obrata pri cenah nepremičnin, torej padanja cen, kot se že dogaja recimo v Nemčiji, (še) ne kaže; na Geodetski upravi za zdaj govorijo o fazi upočasnitve oziroma ohlajanja trga na ravni vse države.

Mestno življenje brez tržnice

Mestne tržnice so povsod, v vseh mestih, med najživahnejšimi mestnimi točkami z dušo. Posebej stare, še ne modernizirane so tiste, ki dajo mestu značaj, so socialno pomembne in predvsem mestotvorne. So tiste, ki bivanje v mestu popestrijo tudi iz etnološkega, antropološkega, gospodarskega in trajnostnega vidika. Med tovrstnimi je tudi osrednja ljubljanska tržnica, kjer poteka živahno družabno življenje, na kateri prodajajo kmetje in kmetice, branjevke in branjevci iz sosednjih ljubljanskih vasi (nekoč tudi iz Trnovega, kjer je bil zelenjavni vrt meščanov). Tako lahko ljubljansko meščanstvo kupuje svežo hrano, pridelano le nekaj kilometrov proč od njihovih domov. Ljubljanska tržnica pa ima tudi arhitekturne odlike. Od reke jo ločujejo slikovite Plečnikove arkade, ki so del arhitektovega opusa, leta 2021 vpisanega na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. Že minimalni posegi v stanje tega kulturnega spomenika ali drugačni pogoji in razmerja v prostoru, da ne govorimo o morebitnih poškodbah, ki bi nastale ob gradnji garaže, lahko povzročijo izbris s tega pomembnega seznama svetovne kulturne dediščine. In prav to, izbris, se lahko zgodi Plečnikovemu arhitekturnem opusu, če bodo na Mestni občini Ljubljana (MOL) vztrajali pri gradnji štirinadstropne podzemne garaže pod tržnico. Bolj kot mestni svet, ki naj bi zastopal interese ljubljanskih meščanov, vztraja pri projektu župan, naravnost iracionalno proti vsem strokovnim in umnim dokazom, da bo garaža pod osrednjo ljubljansko tržnico prinesla ogromno škode prebivalcem, koristi pa morda le investitorjem in »kapitalu« ter nebrzdani turistifikaciji in gentrifikaciji glavnega slovenskega mesta.

Skupni prostor

Na obalnem pasu, ki poteka med Izolo in Koprom, vse od zaprtja ceste leta 2017 ni bilo večjih sprememb, zdaj pa sta na natečaju občini izbrali rešitev za ureditev tega dela slovenske obale, ki je z umikom regionalne ceste osvobojen prometa. Prvonagrajena rešitev, ki naj bi jo zdaj prelili v realnost, se posveča ohranjanju naravne in kulturne dediščine območja, na katerem skuša čim bolj omejiti komercialne dejavnosti.

Čarobni svet svetil

Gotovo marsikdo že na prvi pogled prepozna svetilo Eclipse, pred dobrim desetletjem ustvarjeno ambientalno stensko luč slovenskega oblikovalca in multidisciplinarnega umetnika Tilna Sepiča, prefinjen minimalističen krog, ki oddaja mehko in toplo difuzno svetlobo, izredno priljubljen pa je tudi v tujini. Ali pa zdaj že ikonične češnje mednarodno priznane slovenske oblikovalke Nike Zupanc, ki je v uspešni karieri oblikovala že vrsto prepoznavnih svetil. Oblikovanje svetil je pri nas pestro in raznoliko področje z bogato zgodovino, ki pa se ga tudi nova generacija slovenskih oblikovalcev in oblikovalk loteva s silno različnimi pristopi.

Obetavna brozga

V srebrni skledi so se kot vrtavke vrtele kroglice, opazovati pa jih je bilo mogoče le skozi lino, skozi katero se je odpiral pogled na rumenkastorjavo kašo v posodi. V njej so vzgajali eferentne živčne celice gliv s skupnim imenom micelij. Hranili so jih s kavno usedlino, pivovarskimi tropinami in ostanki mlečnih izdelkov. Natančna tipala v posodi so merila temperaturo, vrednost pH in vsebnost kisika.