Vanja Pirc
-
16. 10. 2020 | Mladina 42 | Kultura
Nekaj, kar bi bilo lahko novica desetletja za področje kulture, je v petek odjeknilo tako skrajno čudno, kot je skrajno čudno vse, povezano z ministrom Vaskom Simonitijem in kulturno politiko, ki jo vodi njegova stranka SDS. Ne na posebni novinarski konferenci, ne v sporočilu za javnost, niti ne v kakšnem ministrovem govoru ob svečanem odprtju – ne, novico smo izvedeli v nastopu ministrove namestnice, državne sekretarke Ignacije Fridl Jarc, na seji parlamentarnega odbora za kulturo.
-
2. 10. 2020 | Mladina 40 | Družba
Natanko štiri leta minevajo, odkar so nasprotniki pravice do splava izpeljali doslej najbolj usklajeno akcijo proti 55. členu slovenske ustave. Ta pravi, da je v naši državi odločanje o rojstvih otrok svobodno, da je to avtonomna pravica žensk in deklet, ki zanosijo. Gre za pomembno pravico, ki je bila izborjena in legalizirana pred 68 leti, pred 29 leti pa je bila še dodatno zavarovana z vpisom v ustavo, a je vedno znova na udaru, vedno znova je ogrožena. Oktobra 2016 so nasprotniki te pravice hkrati neprestano predvajali promocijski film na pročelju cerkve na Prešernovem trgu v Ljubljani, neprestano so molili pred ljubljansko porodnišnico in medije hranili z udarnimi izjavami.
-
25. 9. 2020 | Mladina 39 | Kultura
»Začnite končno delovati kot zaščitnik kulture«
Janez Janša dobro ve, zakaj je marca, ko je tretjič prevzel vlado, nad kulturnike, ki mu gredo s svojo svobodomiselnostjo v nos – nad te, po njegovem, »parazite«, »prisesane na državne jasli«, ki ustvarjajo »izrojeno umetnost« –, ponovno poslal Vaska Simonitija. Ker je njegov vojščak. Za dosego cilja, politike stranke SDS, je sposoben pohoditi vse – vsa dejstva, opozorila, proteste, tudi največje strokovne avtoritete. To je enkrat, v mandatu prve Janševe vlade (2004–2008), že dokazal, ko se je kot minister ukvarjal skoraj izključno s političnim nastavljanjem direktorjev kulturnih ustanov (SNG Drama Ljubljana, Filmski sklad, Slovenska filharmonija, Slovenska kinoteka ...) in političnimi pritiski na medije (novi zakon o RTV Slovenija, spremenjeni zakon o medijih), kritike, ki so na račun njegovega dela letele od vsepovsod, tudi iz Sveta Evrope, pa je v vsej svoji oholosti preprosto ignoriral.
-
18. 9. 2020 | Mladina 38 | Politika
Propagandni stroj SDS s predstavo obračunal še pred premiero
Prejšnji četrtek so v Prešernovem gledališču Kranj gledališko sezono začeli s premierno uprizoritvijo drame Škofjeloški pasijon v režiji Jerneja Lorencija. Ta je sam predlagal, da bi se lotili najstarejšega ohranjenega slovenskega dramskega besedila, ki ga je pred 299 leti napisal oče Romuald in je uvrščeno na seznam Unescove dediščine, in močna predstava, ki jo zaznamuje Lorencijeva značilna poetika, že žanje naklonjene strokovne kritike. Zato je toliko zanimiveje, da se je dva dni pred premiero, ko predstave sploh še ni videl nihče, pojavil zapis, ki jo je raztrgal in odsvetoval ogled.
-
13. 11. 2020 | Mladina 46 | Politika
Ko je Aleš Hojs postal minister za notranje zadeve, je postal tudi najvplivnejše ime slovenskega filma; le od njegove dobre volje je odvisno, ali bomo pri nas sploh še posneli kak film in ali bodo družine filmskih delavcev, ki že leto dni niso prejeli plačila za že opravljeno delo, prihodnji mesec lahko plačale račune in si kupile hrano. Da je kot predsednik vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve pristojen tudi za film, ni njegova krivda; gre za potezo prejšnje vlade, ki je filme uvrstila med ključne državne investicije, kakršna je denimo gradnja bolnišnic, in te potrebujejo odobritev številnih instanc, od kulturnega in finančnega ministrstva do vlade.
-
4. 9. 2020 | Mladina 36 | Svet
Verjetno se lahko le Banksyju, najslavnejšemu grafitarju na svetu, čigar poslikave so vedno deležne medijske pozornosti, zahvalimo, da se minuli konec tedna drama, ki se je dogajala na 31-metrski jahti Louise Michel, ni sprevrgla v tragedijo.
-
21. 8. 2020 | Mladina 34 | Politika
Prejšnji četrtek je Slovenijo za šest ur obiskal ameriški državni sekretar Mike Pompeo in večino časa preživel v Vili Bled, nekdanjem protokolarnem objektu, danes hotelu s štirimi zvezdicami z idiličnim razgledom na jezero in otok sredi njega. Nekaj dni kasneje, v nedeljo, je prav tja prispela umetnostna zgodovinarka in predavateljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Petja Grafenauer in želela sinu pokazati to čudovito poslopje in njegovo opremo, ki si jo večinoma lahko ogledajo le hotelski gostje. Žal mu tisti dan največje umetnine, kar 56-metrske freske pod stropom največje dvorane, kjer je Slavko Pengov leta 1947 prikazal narodnoosvobodilni boj jugoslovanskih narodov, osvoboditev in obnovo domovine, ni mogla pokazati. Na njeno veliko presenečenje jo je v celoti prekrivala zavesa. Na poizvedovanje, zakaj je umetnina prekrita, je dobila neformalen odgovor, da je zavesa prek nje razprostrta še od Pompeovega obiska in jo bodo umaknili v ponedeljek, kar se je potem tudi zgodilo.
-
24. 8. 2018 | Mladina 34 | Kultura
»Prvi letni shod slabo prilagojenih«
Če za Sindikat še niste slišali, niste edini. Gre za nekaj povsem novega, za novo odrsko platformo, ki želi združiti vse tiste, ki jih ne zanima le dogajanje na največjih, najelitnejših odrih gledaliških institucij, podprtih z javnimi sredstvi, in jih tudi ne zanima le dogajanje na neodvisnih odrih, ki se v vse težjih razmerah trudijo preživeti sami ali z drobtinicami, padlimi z mize, na kateri se razkosava proračunska pogača, temveč jih zanima tudi tisto gledališče, ki deluje bolj ali manj povsem v podtalju urbanih okolij, denimo v klubih na ljubljanski Metelkovi, in žal tudi skoraj povsem brez sredstev. To so projekti, ki si največkrat ne morejo privoščiti piarovcev in so v medijih skoraj povsem spregledani, kar pa je velika škoda, saj so mnogi od njihovih ustvarjalcev izjemno talentirani, kreativni, neposredni, ironični, subverzivni, angažirani. Izogibajo se populističnim klišejem, seksizmu, šovinizmu in ksenofobiji, si v vseh pogledih upajo iti »čez« in rušiti meje, ekscesi, golota in radikalna družbena kritika pa jim niso nič tujega, temveč nekaj najbolj naravnega.
-
13. 4. 2018 | Mladina 15 | Kultura
Nina Mršnik: Moja metoda je sprejemanje napak
Ker je Nina Mršnik predvsem oblikovalka, je morda malce krivično, da jo zadnja leta najbolj poznamo kot risarko portretov. A njeni portreti, sploh tisti, na katerih je upodobila znane osebnosti, so postali tako zelo priljubljeni, da krasijo številna stanovanja po Sloveniji in zunaj naših meja. Verjetno tudi zato, ker so njeni portretiranci, od filozofa Slavoja Žižka do papeža Frančiška, od nekdanjega jugoslovanskega voditelja Tita do izumitelja Nikole Tesle, vsi po vrsti takšni, da znajo iz opazovalca izvabiti vsaj droben nasmešek. Hecni so, humorni, kot nekakšne karikature, čeprav nenamerno.
-
»Ogabno!» »Nagravžno!» »To je degenerirana umetnost!» »Ne, to ni degenerirana ‘umetnost’ – ker to ni umetnost, to so bolni osebki!» Teh nekaj vzklikov predstavlja le drobec gnusa, ki so ga spletni troli, večinoma anonimni, a tudi podpisani z imenom in priimkom, v zadnjem tednu izražali do sodobnih slovenskih umetnikov in še zlasti dveh vrhunskih umetnic, ki sta tudi letošnji prejemnici nagrade Prešernovega sklada.
-
17. 11. 2017 | Mladina 46 | Kultura
Naš Tomo, dolgoletni Mladinin ilustrator Tomaž Lavrič, bo verjetno zavil z očmi, češ, kaj ga spet hvalimo, in to že nevemkaterič v zadnjem letu ali dveh, ko pa dobro vemo, da se nerad medijsko izpostavlja. Saj veste, Tomo ne daje intervjujev, če pa že, na vprašanja odgovori pisno. V dokumentarnem filmu, ki so ga pred leti posneli o njem, je, medtem ko so drugi govorili, sam le tiho risal. Odprtja velike razstave njegovih del v Cankarjevem domu novembra 2015 so se udeležili vsi, razen njega. Nekaj dni prej je prešprical slovesnost, na kateri mu je predsednik države podelil medaljo za izjemen prispevek na področju slovenske ilustracije, karikature in stripa. In seveda je februarja letos manjkal tudi na podelitvi Prešernovih nagrad, pa čeprav je bil tokrat med nagrajenci tudi sam. Ne, medijsko izpostavljanje in ceremonije mu niso blizu. Tudi takrat ne, ko se vrstijo najvišja priznanja. Enkrat punker, vedno punker.
-
27. 10. 2017 | Mladina 43 | Kultura
Bilo je leta 1997, marec se je prevešal v april in revija Mladina je dobila novo celostno grafično podobo. Danes je težko verjeti, da takrat še ni izhajala v barvah oziroma je izhajala v le treh barvah, saj so jo ob črni in beli zaznamovali le še rumeni poudarki, a počasi se je približevala današnjemu videzu. Ena opaznejših novosti se je zgodila v sprednjem delu revije: zaradi razširitve kazala na dve strani je stran 3 ostala prazna. Lahko bi jo zapolnili z oglasom. To bi bilo najenostavneje. To bi bilo tudi najbolj ekonomično.
-
1. 9. 2017 | Mladina 35 | Kultura
Le kaj mi je bilo tega treba, sem se spraševala, ko sem v majhni, tesni jami, pred katero se je drenjala gruča turistov, vendarle prišla na vrsto, da sem se po skalah spustila na ozko ploščad za enega, največ dva človeka in ob tem trepetala, da ne bi čofnila v vrelo vodo, ki je brbotala po skoraj celotni površini jame. Nad vodo so se vile čudovite meglice iz sopare, res je bilo lepo, saj je šlo za enega od mnogih naravnih čudes, ki jih skriva okolica jezera Myvatn na severu Islandije. A ta država ima še neskončno veliko naravnih znamenitosti in mnoge so še precej bolj dih jemajoče od te majhne jame. Zato sem si, medtem ko sem se zelo nejunaško oklepala skal, morala priznati, da sem se tam v resnici znašla samo zaradi nadaljevanke Igra prestolov.
-
30. 6. 2017 | Družba Za naročnike
Je naš mednarodno najbolj uveljavljen modni oblikovalec v zgodovini – poleg Nataše Čagalj, seveda, ki jo tudi sam neizmerno ceni. Njegovo delo poznajo najpomembnejši modni poznavalci in narekovalci trendov, poznajo ga stilisti največjih zvezd, njegove stranke so med drugim Lady Gaga, Beyonce in Björk. Sploh s slednjo zadnje čase veliko sodeluje. Tesno ju je povezala njegova zadnja kolekcija, s katero je na ugledni londonski šoli Central Saint Martins zaključil svoj drugi magistrski študij, in to z odliko. Kot enemu najboljših študentov mu je pripadla čast, da je kolekcijo februarja predstavil na londonskem tednu mode.
-
12. 5. 2017 | Mladina 19 | Kultura
Oblačila za vse, ne glede na spol
Prejšnji četrtek se je na zvoncu enega od vhodov v kompleks ljubljanskega Nebotičnika znašel napis Petja Zorec. Enak napis nas je pričakal na vratih v četrtem nadstropju, kjer nam je vrata odprla kar sama Petja Zorec, zadnjih nekaj let ena najbolj izstopajočih med našimi modnimi oblikovalkami in oblikovalci. S svojimi zdaj že prepoznavnimi oblačili ni prepričala le stroke, temveč vse bolj prepričuje tudi široko občinstvo, sploh mlado generacijo moških in žensk, med katerimi se kot požar širi vest, da so njene kolekcije nekaj, na kar je treba biti pozoren. To je sredi aprila potrdil tudi množičen obisk njene prve samostojno organizirane predstavitve modne kolekcije v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova, ki je bila hkrati ena redkih samostojno organiziranih modnih revij pri nas.
-
10. 3. 2017 | Mladina 10 | Kultura
Bilo je leta 2013 in na toplo septembrsko jutro smo stali na skoraj praznem Trgu svetega Marka v Benetkah, ko je priletel galeb in pred našimi očmi zmasakriral goloba, ptico, nekajkrat šibkejšo od sebe. Filmski režiser Rok Biček, ki je na Beneškem filmskem festivalu ravno takrat predstavljal svoj prvenec Razredni sovražnik in s katerim smo prej že kakšno uro »brejnstormali«, kako bi zastavili njegov portret, je vzkliknil: »Evo, to je razredni sovražnik!«
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Kultura | Dogodki
Do 09/06
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Kultura | Dogodki
08/04—11/04
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Kultura | Dogodki
Premiera 06/04 ob 19.30
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura | Dogodki
Do 23/11
-
25. 8. 2023 | Mladina 34 | Kultura | Dogodki
Do 07/09
-
28. 7. 2023 | Mladina 30 | Kultura | Dogodki
Do 02/09
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Kultura | Dogodki
Na gradu Snežnik tudi letos pripravljajo festival Plavajoči grad, ki gradu z okolico vedno vdihne čarobnega, magičnega duha. Tega bo letos pričaralo 35 scenografov, arhitektov, kiparjev in vizualnih umetnikov, sicer pa se bo na 17 odrih zvrstilo kar 292 dogodkov, od koncertov do performansov, gledaliških in cirkuških predstav in delavnic za odrasle in otroke. Eden od vrhuncev festivala bo v petek, 30. julija, ko se obeta večerni multimedialni spektakel ob spremljavi 70-članskega mednarodnega orkestra Etno Histeria World Orchestra. Več na www.floatingcastle.si.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Kultura | Portret
Ste že kdaj srečali svojega dvojnika? Protagonistka izjemne kratke zgodbe Nikogar ni, ki bi ti bil podoben pravi, da je srečala že tri: v otroštvu samosvojo, precej starejšo Majdo, ki je k njim s traktorjem prihajala obdelovat koruzo. Takoj po študiju žensko z majhnim otrokom, ki je v trgovini kupila zadnji lešnikov kornet, tudi njen najljubši. Ob branju časopisa pa je zagledala še fotografijo uspešne biologinje, kateri je nato sledila na predavanje in na vlak in ...
-
30. 12. 2022 | Mladina 52 | Kultura | Dogodki
Premiera 05/01 ob 20. uri
-
23. 12. 2022 | Mladina 51 | Kultura | Portret
Dobri dve desetletji minevata, odkar se je lotila prvega scenarija za celovečerni film. Na delavnici Pokaži jezik je snovala tako pravo, kleno komedijo o ropu vaške pošte. A ni in ni ji šlo. In tako je namesto tej filmski zgodbi vse več časa namenjala neki drugi, ki se ji je ravno tedaj utrnila – o dečku iz revne, razpadle družine ter razvajeni deklici, ki ima vse materialne dobrine, a prav tako odsotne starše. Spoznata se za božič in nepričakovana skupna pustolovščina ju zbliža in poveže za vedno.
-
25. 11. 2022 | Mladina 47 | Kultura | Portret
Ko je svet leta 2020 kot strela z jasnega zadela pandemija koronavirusa, se je Avstralija nepredušno zaprla in letalskih poletov, ki so jo prej noč in dan povezovali s preostankom sveta, nenadoma ni bilo več. Leto kasneje, ko bi se moralo v Melbournu začeti snemanje prvega celovečernega filma Sare Kern, ki živi in ustvarja v tem obmorskem petmilijonskem mestu na jugu države, je bilo še vedno tako. A del ekipe bi moral prileteti iz Slovenije, kjer se je tudi sama rodila (leta 1989), kjer je odrasla in se izšolala za filmsko režiserko. Trepetali so, vendar se je kot po nekem čudežu nazadnje vsem uspelo vkrcati na eno od letal, ki jim je bilo izjemoma dovoljeno pristati na avstralskih tleh, ker so denimo »reševali« Avstralce, »ujete« po svetu. Vsak je sicer priletel v drugo mesto in v popolni izolaciji najprej odtrpel dvotedensko karanteno. Šele nato so se lahko srečali in posneli film Moja Vesna.
-
8. 7. 2022 | Mladina 27 | Kultura | Dogodki
14/07—17/08
-
1. 7. 2022 | Mladina 26 | Kultura | Dogodki
Do 02/07 in nato spet 14/07
-
17. 6. 2022 | Mladina 24 | Kultura | Dogodki
Do 02/10
