Luka Volk
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Politika
Pogosto slišimo, da je Slovenija ena najbolj egalitarnih držav na svetu. To praviloma drži. Dohodkovna neenakost je med najmanjšimi v Evropski uniji in stopnja tveganja revščine je razmeroma nizka. Kljub temu je po podatkih slovenskega statističnega urada (Surs) pod pragom revščine lani živelo 251 tisoč ljudi. Tveganju revščine je izpostavljena vsaka druga samska ženska, starejša od 65 let, vsaka peta enostarševska družina in vsak deseti otrok v Sloveniji. Na stopnjo tveganja revščine v državi pomembno vplivajo socialni transferji, kot so denarna socialna pomoč, varstveni in otroški dodatek, različne subvencije ter štipendije za dijake in študente. Brez njih, piše v poročilu vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj, bi bila ta dvakrat višja.
-
17. 11. 2023 | Mladina 46 | Svet
Švedska je opomin, kako pomembno je negovati javno šolstvo
Za Švedsko je bil do začetka devetdesetih let značilen dobro urejen sistem javnega šolstva, danes pa približno 15 odstotkov osnovnošolskih otrok in 30 odstotkov srednješolcev obiskuje tako imenovane svobodne šole – šole, ki jih vodijo zasebniki, tudi ogromne družbe, a so v celoti financirane z javnim denarjem. To pa, ugotavljajo Švedi, prinaša številne težave. Podjetjem, ki vodijo šole, je več kot do blaginje učencev do – dobička. Posledice so očitne: mednarodne primerjave znanja kažejo zniževanje izobraževalnih standardov na Švedskem, neenakost med učenci, ki obiskujejo zasebne šole, in učenci, ki obiskujejo javne šole, pa je vedno večja. Kot poroča britanski časnik The Guardian, se je šolska ministrica Lotta Edholm odločila, da bo na tem področju izpeljala temeljito reformo.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Obstaja, kot trdi Tonin, sodelovanje med SDS in Svobodo?
Predsednik NSi je v pismu članom stranke zapisal, da obstaja zakulisno sodelovanje med SDS in Svobodo. Kasneje prejšnji teden je v oddaji 24 ur Zvečer na POP TV zatrdil še, da naj bi bili poslanci Svobode pristopili k poslancem NSi in jih vprašali, ali bi ob predlogu razrešitve predsednice parlamenta Urške Klakočar Zupančič ta predlog podprli.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Politika
Na skrajni desnici so odkriti antisemiti
»Večno preganjani borec za ustavne in človekove pravice«, kot se opisuje Urban Purgar, obraz domačih rumenih jopičev, ki je nekoč zapisal, da je bil Hitler heroj, je na platformi X objavil skrb zbujajoč poziv. Po zgledu iz Francije, kjer so se v Parizu in okolici na nekaterih hišah pred dobrim tednom pojavile Davidove zvezde – še prej pa tudi na nekaterih domovih v Berlinu –, ki naj bi označevale domove Judov, je sledilce pozval, naj storijo enako.
-
10. 11. 2023 | Mladina 45 | Kultura
Dr. Barbara Jaki je direktorica Narodne galerije v Ljubljani že skoraj dve desetletji. Po izobrazbi je umetnostna zgodovinarka, ves čas je obkrožena z umetnostjo, umetnost je njena strast. A tudi sama priznava, da se kdaj znajde pred opisom kakšne razstave ali umetniškega dela v galeriji ali muzeju, naj bo to pri nas ali v tujini, ki ga preprosto ne razume. »Tega mi ni nerodno povedati,« pravi. »A če ga jaz ne razumem – pa imam na tem področju veliko izkušenj in očiten interes, te stvari me zanimajo in se jih trudim razumeti –, potem je nekaj narobe.«
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Družba
Prejšnji teden, 26. oktobra, so v Ljubljani uradno odprli Center Rog. Nova pridobitev v mestu, ki med drugim vanj prinaša devet proizvodnih delavnic na področju izdelovalništva in uporabnih umetnosti ter dvajset delovnih prostorov za ustvarjalce, pa novo mestno knjižnico in druge večnamenske prostore, že od samega začetka razdvaja javnost. Eden od razlogov je, da nad novim centrom še vedno visi res velik madež, dejstvo, da je zrasel na ruševinah neke druge, avtonomne skupnosti, ki je v teh prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Obenem pa je Center Rog postal tudi simbol nečesa drugega: njegova sterilna fasada je za mnoge opomnik, da se mesto spreminja. Spreminja v predvidljivo kuliso, namenjeno turistom in bogatim investitorjem, v kateri je vse manj prostora za tiste, ki si ne morejo več privoščiti življenja v mestu. Te očitke je še dodatno podkuril ljubljanski župan Zoran Janković, ki je pred odprtjem večkrat poudaril, da bodo stanovanja v okolici prenovljene stavbe zdaj dobila »50 odstotkov na vrednosti«, saj da je to zaradi prenove bivše tovarne postala »ekskluzivna lokacija«. Odprtje so tako pospremili pozivi k bojkotu novega centra, na dan otvoritve pa protest, na katerem je morala posredovati tudi policija.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Protidiskriminacijska politika / Kako zagotoviti večjo zaščito pripadnikom skupnosti LGBT
Letošnji paradi ponosa, eno v Ljubljani in drugo v Mariboru, je zaznamovalo nasilje. V obeh mestih so udeležence parade na ulicah pričakali protestniki, več ljudi pa je poročalo, da so bili, ko so se vračali s prireditve, žrtve bodisi besednega bodisi telesnega napada. Kot ugotavljajo tuje nevladne organizacije, Slovenija ni osamljen primer – zadnja leta se (spet) občutno krepita sovraštvo in nasilje, ki ju doživljajo LGBT-osebe.
-
3. 11. 2023 | Mladina 44 | Politika
Zakaj je na zadnjih parlamentarnih volitvah, gledano z vidika nevroznanosti, zmagal Robert Golob?
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Svet
Bomo v Sloveniji res opustili gotovinsko poslovanje?
Po zgledu Slovaške, ki je pravico do rabe gotovine že vpisala v ustavo, podobno pa predlaga tudi avstrijski zvezni kancler Karl Nehammer, bi to želeli storiti tudi podporniki združenja Povezani smo, zato so na začetku prejšnjega meseca začeli zbirati podpise za spremembo ustave. Menijo, da vse hitreje drvimo v brezgotovinsko družbo, v »digitalno suženjstvo«, kot zapišejo, v katerem bodo »centralne banke oziroma oblast, vlade držav v vsakem trenutku imele nadzor nad našo lokacijo in nad našimi nakupi in bomo tako še bolj kot danes sledeni in ne bomo svobodni«. So bojazni upravičene?
-
27. 10. 2023 | Mladina 43 | Družba
Pred dvema tednoma je v Ljubljani vrata odprl luksuzni kompleks Schellenburg. V »najbolj vrhunskem stanovanjskem projektu v Sloveniji«, kot ga opisuje snovalec in investitor projekta Jože Anderlič, stanovanja dosegajo ceno do 10 tisoč evrov za kvadratni meter. Jasno, Anderlič ne gradi »stanovanj za tiste z minimalno plačo«, kot je dejal v intervjuju za spletni portal Siol. Gradi jih za uspešne poslovneže, za premožnejše kupce – za elito. Brez elite namreč »ni naroda«, pravi, »elita je jedro naroda. Narod brez elite ne obstaja, je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako.«
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Podobno kot drugod po Evropi naj bi bil včeraj, 19. oktobra (tako je bilo napovedano), tudi v slovenski prestolnici potekal shod v podporo Palestini. Še pred tem sta se na platformi X, prej znani kot Twitter, oglasila prvak stranke SDS Janez Janša in bivši notranji minister Aleš Hojs.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Družba
Prihodnji teden, 26. oktobra, bo v Ljubljani potekalo odprtje novega Centra Rog. Gre za res velikopotezen projekt mesta, za veliko investicijo, težko okoli 27 milijonov evrov, ki nekdanjo usnjarno, nato tovarno legendarnih Rogovih koles, potem propadajočo stavbo, ki je postala skvot in socialni center za pomoč beguncem, spreminja v »vsem dostopno kreativno stičišče«, kot ga opisujejo na ljubljanski občini, ki bo s svojimi programi »preseglo običajno ločevanje med visoko in popularno kulturo«. Vendar pa projekt že od samega začetka spremljajo številni očitki: da bo postal zgolj del mestne kulise, namenjene turistom in bogatim investitorjem, prostor, kjer bodo lahko uživali le izbrani; da je zrasel na ruševinah skupnosti, ki je v tamkajšnjih prostorih delovala prej in je bila iz njih nasilno izgnana. Za čas odprtja je zato že napovedana protestna akcija, na kateri naj bi udeleženci, vsi, ki imajo »dovolj te arogantne, elitistične in nasilne mestne politike«, okoli novega centra sklenili živi obroč.
-
20. 10. 2023 | Mladina 42 | Politika
Vlada se je prejšnji teden seznanila z usmeritvami za pripravo načrta izvajanja študijske dejavnosti za prihodnje študijsko leto, ki jih je pripravilo visokošolsko ministrstvo. Pri tem je presenetilo, da so na ministrstvu že pripravili načrt, na katerih študijskih programih naj se vpis poveča, hkrati pa visokošolskim zavodom naložili, naj se lotijo preoblikovanja tistih študijskih programov, kjer je iz vpisa razvidno, da za študij ni zanimanja, ali pa se pojavlja sum, da se študentje vpisujejo zgolj z namenom pridobitve statusa študenta. K pripravi usmeritev ni bila povabljena nobena od univerz, ne ljubljanska ne mariborska ali Univerza na Primorskem.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Kaj je nasilje in kdo je nasilen? Naj začnemo s primerom deklice v srednje velikem slovenskem mestu. Stara je 12 let, obiskuje osnovno šolo, kjer je vsak dan žrtev nekaterih sošolcev, tistih malih tiranov, ki si višajo rejting tako, da nadlegujejo druge. Prihaja iz družine, ki si težko privošči malo več, zato ne obiskuje prostočasnih dejavnosti. Sošolci so to zaznali – zlobni ji siknejo, da je »klošarka«. Na to je že večkrat opozorila razredničarko. In tako je nekega dne, ko ji je bilo vsega preprosto preveč, ko ji je počil film, enega od tistih, ki so že dolgo časa nad njo izvajali teror, mahnila z roko. Razmerja so se kar naenkrat spremenila. V šoli so bili vsi ogorčeni, vmešala se je tudi svetovalna služba, deklica pa je bila označena za nasilnico.
-
13. 10. 2023 | Mladina 41 | Družba
Mitja Slavinec je prejel nagrado za življenjsko delo v visokem šolstvu
Odbor za podeljevanje nagrad na področju šolstva je prejšnji teden ob svetovnem dnevu učiteljev podelil najvišje državne nagrade na področju šolstva. Podelil jih je sedem, od tega pet za življenjsko delo in dve za izjemne dosežke. V prvi skupini nagrajencev se je znašel tudi Mitja Slavinec, univerzitetni profesor z mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, sicer državni sekretar na šolskem ministrstvu v času Janševe vlade, ki je ob posebnih priložnostih h koritu še posebej rad pristavil svoj piskrček.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
»Edini kriterij sta denar in zaslužkarstvo«
»Izobraževanje in poučevanje sta se iz osnovne dejavnosti univerze že pred časom začela spreminjati v nujno zlo. Primat so jim odvzeli kohezijska politika, infrastrukturni projekti, raziskovalni zajtrki, štetje projektnega denarja in raziskovalnih točk, bohotenje uradniškega aparata in administrativnih postopkov. Pedagoški proces pa je ... nekaj za zraven.« Gre za »frontalno in administrativno uvajanje vsebin in rešitev v študijske programe, ki naj bi šele postale predmet raziskovanja, zato da univerza upraviči pridobljena sredstva«. Za »nekritično poseganje v programe ob šelestenju projektnega denarja«. Kaj je botrovalo tem trdim besedam, ki sta jih o dogajanju v slovenskem visokem šolstvu že marca v Večeru objavila dr. Marija Javornik in dr. Simon Zupan, oba ugledna in spoštovana profesorja na mariborski Filozofski fakulteti? Šli smo po sledi njune kritike.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Ne slabo, »finančno stanje je katastrofalno«. Tako je razmere na RTV Slovenija že julija, ob imenovanju na položaj predsednika uprave javnega zavoda, v intervjuju za Mladino opisoval Zvezdan Martič.
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Družba
Jože Dežman v Demokraciji Inštitut za novejšo zgodovino obtožuje, da se je odločil opustiti raziskovanje druge svetovne vojne in da namerava zbirko podatkov o smrtnih žrtvah v obdobju povojnih pobojev zapreti za uporabo. Gre pri vsem skupaj res za zločin »zoper znanost in nacijo«, kot namiguje Dežman?
-
6. 10. 2023 | Mladina 40 | Politika
Ministrstva so bila v iskanju sredstev za odpravo škode po poplavah primorana popraskati po proračunu. Za največjega poraženca je obveljalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki glede na kumulativne spremembe v prihodnjih dveh letih izgublja skoraj sto milijonov evrov. Največ med vsemi ministrstvi. Pri tem je resda treba omeniti, da to ministrstvo razpolaga z enim od največjih proračunov. Pokojnine bodo prihodnje leto kljub temu v celoti usklajene, že januarja bodo predvidoma 8,2 odstotka višje. Ne pa tudi socialni transferji, za katere prihodnje leto ni pričakovati letnega usklajevanja.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Družba
Na TV Slovenija se vrača profesionalno novinarstvo
Politični desant Janeza Janše na informativni program RTV Slovenija v času prejšnje vlade je bil očiten. Sprva si je podjarmil programski in nadzorni svet, nato na čelo hiše nastavil Andreja Graha Whatmougha, novo metlo, ki je začela pridno pometati. Med prvimi je letela Natalija Gorščak, direktorica televizije. Njeno mesto je začasno zasedel Valentin Areh, ki je dobesedno opustošil informativni program. Odpovedovale so se oddaje, prihajale so nove, na primer Arena z Igorjem Pirkovičem, ki je sčasoma zamenjala Studio City. Na drugem programu pa se je začel vzpostavljati nov, vzporedni informativni program. Takšen, ki naj bi ga ustvarjali sveži, tedanji oblasti bolj naklonjeni novinarji. Naposled je zaradi pritiskov klonila tudi odgovorna urednica informativnega programa Manica Janežič Ambrožič, zamenjal jo je preverjeni kader – Jadranka Rebernik. Da je bil krog sklenjen, se je, kmalu zatem, ko je Janša doživel poraz na volitvah, na čelo televizije zavihtel Uroš Urbanija, piarovec pretekle vlade. Stvari so bile res očitne, prozorne pravzaprav.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Politika
Bomo vsako leto rezali proračun in pobirali prispevke?
Pri civilni pobudi Glas ljudstva predlagajo povečanje solidarnostnega prispevka, ki ga je vlada z interventnim zakonom uvedla kot enega od virov sredstev za pomoč po poplavah, »v taki višini, da bo občutno omilil potrebo po zniževanju družbenega standarda, ki bo neizogibno sledilo«. Menijo namreč, da 0,3-odstotni prispevek od dohodninske osnove, ki ga je uvedla vlada, »podcenjuje pripravljenost državljanov, da se odrečejo delčku svojega dohodka«.
-
29. 9. 2023 | Mladina 39 | Politika
Kako poteka preiskovanje sumljivega financiranja strank?
Prav zmeraj, kadar SDS pride na oblast, išče načine, kako zagotoviti dodatno financiranje »medijem« ali organizacijam, ki so blizu stranki, bodisi prek oglaševanja državnih podjetij, projektov, ki jih razpisujejo posamezna ministrstva, ali kako drugače. V SDS so res mojstri iskanja obvodov za strankarsko financiranje.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Družba
Četudi se pandemija covid-19 morda zdi kot oddaljen spomin, kot mora, ki bi jo najraje pozabili, virus med nami še naprej vztraja. Ima že nešteto različic in podrazličic, sestavljati so se začeli tudi rekombinantni virusi, ki so mešanica dveh različnih podrazličic omikrona ... Virusi so pač mojstri prilagajanj in mutacij.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Družba
Junijska parada ponosa v Ljubljani se bo zapisala v zgodovino – kot tista, na kateri je slavnostni nagovor prvič imela predsednica države, a tudi kot tista, ki jo je spremljalo nemalo nasilnih izgredov, morebiti celo največ od leta 2001, ko je potekala prvič. Brez neljubih incidentov pa ni minila niti parada v Mariboru, že tretja po vrsti, ki je v štajerski prestolnici potekala prejšnji konec tedna.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Politika
Evropski poslanci so prejšnji teden potrdili predlog nove sestave evropskega parlamenta, po katerem bo v prihodnjem mandatu v njem sedelo dodatnih 15 poslancev. Skupno število sedežev v parlamentu se bo tako povečalo s 705 na 720. Dodatni sedeži so se (na podlagi demografskih sprememb v Evropski uniji od zadnjih volitev) razdelili med 12 držav članic, pri čemer je enega od teh sedežev dobila tudi Slovenija.
-
22. 9. 2023 | Mladina 38 | Kultura
Roman Jugoslavija, moja dežela Gorana Vojnovića je od leta 2012 doživel popotovanje, o kakršnem mnogi lahko samo sanjajo. Vojnović je zanj prejel nagrado kresnik, italijansko nagrado latisana per il nord est in poljsko nagrado angelus. Knjiga je doživela dve različni odrski uprizoritvi. Presunljiva zgodba Vladana Borojevića, osrednjega lika, ki išče očeta, vojnega zločinca, za katerega je mislil, da je umrl, bi lahko doživela tudi uprizoritev na filmskem platnu. A se to, vsaj za zdaj, ne bo zgodilo.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Slovenija velja za izrazito polarizirano državo, zato neverjetna medčloveška solidarnost, ki je deželo preplavila po avgustovskih katastrofalnih poplavah, ni povsem samoumevna. Morda pa polarizacija med ljudmi vendarle ni tako globoko zažrta, kot se pogosto zdi? Bi se stanje v državi lahko hitro izboljšalo, če bi bili temu naklonjeni tudi glavni politični akterji, predvsem tisti, ki gradijo politični kapital na delitvah in izključevanju? Lahko bi se, je prepričan Miran Lavrič, redni profesor sociologije na mariborski Filozofski fakulteti, ki se sicer ukvarja s sociologijo religije in študijami mladine, znan pa je predvsem kot vodja zadnje longitudinalne raziskave o položaju mladih v Sloveniji, Mladine 2020. Z njim smo se pogovarjali o politični in družbeni polarizaciji v državi, predvsem o vzrokih zanjo, ter o tem, ali podobne delitve kot njihove starše delijo tudi mlade.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Družba
Državljanska nepokorščina / Novi pozivi k neplačevanju RTV-prispevka
Prejšnji teden je vnovič potekal shod upokojencev v režiji Pavla Ruparja. Le da ga tokrat na TV Slovenija niso v živo prenašali. To nenavadno prakso prenašanja shodov, v prvi vrsti prav Ruparjevih, je uvedlo prejšnje vodstvo javne radiotelevizije, zato se je novo v skladu s profesionalnimi novinarskimi standardi odločilo, da prenos odpove.
-
15. 9. 2023 | Mladina 37 | Politika
Italijanski predsednik se ni udeležil slovesnosti na Rabu
Hermanu Janežu je vojna za vselej spremenila življenje, ko so italijanski fašisti leta 1942 požgali njegovo rojstno vas Stari Kot in sosednje kraje. Glavnino tamkajšnjih prebivalcev so nato odpeljali v taborišče Kampor na Rabu – v taborišče, kamor so zaprli do 15 tisoč internirancev, po nekaterih ocenah pa naj bi jih bilo tam umrlo približno 4500.
