Peter Petrovčič
-
30. 6. 2023 | Mladina 26 | Politika
Decembra lani je tedaj 21-letni Aljaž Ograjenšek na začetku izmene zaradi nepravilnega ravnanja s službenim orožjem ubil prijatelja policista, ki je izmeno ravno končeval. Potem ko je krivdo priznal, je bil obsojen na leto in sedem mesecev zapora, kazen pa bo odslužil z delom v splošno korist. Kot olajševalno okoliščino je obramba ponudila tudi podatek, da je dveletno usposabljanje za policista, ki ga je končal šele nekaj mesecev pred dogodkom, »potekalo v času covidnih ukrepov, torej na daljavo in ne v živo«. Imamo torej policiste, ki so se za to delo izobrazili prek zooma?!?
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Družba
12. maja se je zaključilo več kot tri leta trajajoče sojenje peterici fantov, ki so na pokopališče odpeljali 15-letno dekle ter se potem nad njo izmenjaje izživljali v različnih oblikah prisilnih spolnih aktov. Sodišče jih je oprostilo. Po naših informacijah – sodba namreč še ni napisana – zato, ker naj bi žrtev skupinskemu posilstvu ne nasprotovala dovolj odločno. Že pred objavo to vzbuja v pravni stroki skrbi: bo namreč sodišče dejansko razsodilo, da so lahko nenačrtovani spolni odnosi na pokopališču med petnajstletnico in več odraslimi moškimi sporazumni?
-
23. 6. 2023 | Mladina 25 | Politika
Piratska stranka Slovenije je z zbranimi 5000 podpisi volivk in volivcev v zakonodajni postopek vložila predlog zakona, s katerim bi omejili županske mandate na dva zaporedna, kar v praksi pomeni na osem let županovanja. S tem začenjajo tudi pogovore s parlamentarnimi strankami za podporo zakonu, pri čemer imajo zagotovljenih le pet glasov Levice, ki jim je tudi pomagala pri zbiranju podpisov. A za Pirate ni vse tako črno, omejitev županskih mandatov namreč uživa določeno podporo med ljudmi, temu pa so naklonjene tudi mednarodne organizacije na čelu s svetom Evrope.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
Žal je v Sloveniji tako, da se običajno na razpis za prvega moža policije prijavi kandidat, ki je že dogovorjen z notranjim ministrom in se lahko zanese na podporo vlade pri imenovanju. Tokrat je drugače. Notranji minister, vlada in njen premier Robert Golob bodo lahko izbirali med dvema kandidatoma – trenutnim vršilcem dolžnosti Senadom Jušićem in njegovim predhodnikom na mestu vršilca dolžnosti Boštjanom Lindavom. Bolje rečeno, notranji minister, vlada in premier bodo morali izbirati, prisiljeni bodo izbirati, in ta izbira ne bo enostavna. Razen morda glede politične kompatibilnosti (kar pa za vodjo organa v sestavi nikakor ne bi smela biti glavna primerjalna prednost) preostale reference govorijo v prid Lindavu.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Politika
Jeseni leta 2018 je sedanji minister za delo Luka Mesec, tedaj še poslanec stranke Levica, v državnem zboru o Bernardu Brščiču dejal, da je bil »nekoč radikalen neoliberalec«, zdaj pa je »fašist«. Besede je potem ponovil v televizijski oddaji, rekoč, da je to zanj primerna oznaka, saj »govori kot fašist, nastopa kot fašist in piše kot fašist«. Brščič je na to odgovoril z zasebno tožbo zaradi storitve kaznivega dejanja razžalitve, o kateri je bilo zdaj razsojeno. Mesec je bil »oproščen«, saj je sodišče zahtevek zavrnilo. Brščiča je po mnenju sodišča Mesec upravičeno označil za fašista.
-
16. 6. 2023 | Mladina 24 | Kultura
Ob dnevu beguncev, ki ga na mednarodni ravni obeležujemo 20. junija, bo v Ljubljani in drugod po Sloveniji v organizaciji Slovenske filantropije potekal že 14. Festival migrantskega filma – tokrat med 19. in 22. junijem. V Ljubljani ga bomo lahko spremljali v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju, na AGRFT in Slovenski filantropiji, poleg tega pa tudi v Črnomlju, Gornji Radgoni, Kopru, Ljutomeru, Logatcu, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, na Ptuju in v Žalcu.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Politika
Urad za preiskovanje političnih nasprotnikov
SDV je kratica za Službo državne varnosti, tajno policijo, ki je delovala v prejšnji politični ureditvi, totalitarnem socializmu. Imela je neomejene pristojnosti za tajno sledenje in zbiranje informacij o posameznikih, ki na splošno niso imeli nobene pravice izvedeti, ali in kako ter zakaj so bili pod budnim očesom »Velikega brata«. UPPD je kratica za urad za preprečevanje pranja denarja, ki ima prav tako skorajda neomejene pristojnosti za zbiranje (finančnih) informacij o ljudeh brez odredb sodišča. Tudi preiskovanci urada, podobno kot preiskovanci Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (SOVA), nimajo tako rekoč nobenih možnosti izvedeti, ali, kako in zakaj so bili preiskovani. Bomo kdaj izvedeli, kaj so v uradu za preprečevanje pranja denarja počeli v času vlade Janeza Janše, ko so kar povprek preiskovali »politične sovražnike«? Bodo to lahko izvedeli vsaj preiskovanci?
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Politika
Ko je ustavno sodišče pred dnevi odločalo o zakonu o RTV (in odpravilo začasno zadržanje zakona), smo se prvič srečali z vprašanjem obstrukcije na tem sodišču. Točneje, z vprašanjem, ali se lahko ustavni sodniki, ki so v neki zadevi v manjšini, ne udeležujejo sej in s tem preprečijo sklepčnost ustavnega sodišča in sprejetje odločitve, ki sicer ima večinsko podporo.
-
9. 6. 2023 | Mladina 23 | Politika
Volilni sistem je v Sloveniji večno aktualna politična tema. Doslej je bilo predlaganih že več različnih sprememb ali celo zamenjava enega sistema z drugim, a sistem še vedno ostaja enak.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
Ustavno sodišče ne obstaja več!?
Predsednik SDS in nekdanji predsednik vlade Janez Janša je po odločitvi ustavnega sodišča, da odpravi začasno zadržanje novega zakona o RTV in s tem omogoči njegovo uveljavitev ter slabitev političnega oprijema nad javnim medijem, zapisal, da »ustavno sodišče ne obstaja več«. Želel je reči, da je storilo nekaj, česar ustavno sodišče ne bi smelo storiti, da je prestopilo rubikon, da je storilo nekaj tako nezaslišanega, da poti nazaj ni več. Da se lahko kar samoukine, ker beseda ustavnih sodnikov in sodnic, njihove odločitve, razsodbe ne štejejo nič. Poglejmo torej dogajanje na ustavnem sodišču, ki je politično desnico razburilo celo bolj, kot jo razburi navadno.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Družba
Najbolj humano streljanje v glavo
V Krajinskem parku Ljubljansko barje so se odločili za odstranitev celotne tam živeče populacije nutrij. Ker so tujerodna, invazivna vrsta. Ker jih je preveč, ker povzročajo škodo in ker je pred njimi treba zavarovati domače ekosisteme. In ker druge možnosti kot poboj ni. Stroka je, kakor vedno v takih primerih, soglasna. A precej odločno je bilo tudi sporočilo splošne, laične, neuke javnosti – spletno peticijo proti poboju nutrij je v kratkem času podpisalo skoraj 25 tisoč ljudi.
-
2. 6. 2023 | Mladina 22 | Politika
Vlada Roberta Goloba bo po letu dni na oblasti očitno vendarle imenovala generalnega direktorja policije s polnim mandatom. Tako vsaj kaže razpis, ki je bil objavljen po veljavnem zakonu, kar pomeni, da bo novi prvi mož še vedno lahko le policist, ne pa vojak ali kak drug varnostni strokovnjak.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Sedemnajstega oktobra 2017 je v Ljubljani potekala prava drama. Notranje ministrstvo pod vodstvom ministrice Vesne Györkös Žnidar je zapovedalo deportacijo sirskega prosilca za azil Ahmada Šamija, ta pa se je ob pomoči aktivistov Ambasade Rog in poslancev SD Jana Škoberneta in Levice Mihe Kordiša skril v poslansko pisarno SD. Okoli poldneva tisti dan je potem v solzah stopil iz državnega zbora, potem ko je prejel zadovoljiva zagotovila večine poslanskih skupin, predsednika državnega zbora Milana Brgleza in premiera Mira Cerarja, da bo izgon do nadaljnjega odložen. Šamijev boj z državo se tisti dan ni končal, ampak šele dobro začel in je trajal več kot štiri leta. Nazadnje mu je država podelila status begunca in lahko je sledila združitev družine, s katero zdaj živi v Ljubljani. Žena je vključena v postopke integracije, tri hčere se šolajo, sam pa predvsem trpi zaradi v zadnjih letih zelo poslabšanega zdravstvenega stanja. A zdi se, da se iz te zgodbe nismo naučili ničesar, da si tega niti ne želimo.
-
26. 5. 2023 | Mladina 21 | Politika
Robert Golob je že pred lanskimi volitvami, od katerih je zdaj že več kot leto dni, napovedal, da bodo »tehnične ovire«, torej rezilna žica in panelne ograje, s slovensko-hrvaške meje odstranjene. Ker je z novim letom Hrvaška vstopila v schengensko območje, kar pomeni popolno odprtje meja med državama, nehumane ovire na meji tudi z najbolj ksenofobnega vidika niso smiselne. Koliko smrti pa so povzročile, odkar jih je leta 2015 začela postavljati vlada Mira Cerarja, njene naslednice pa so jih vztrajno dograjevale?
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Družba
Dve leti bo tega, bil je 4. junij 2021, ko je bila v državnem zboru ob soglasni podpori parlamentarnih strank sprejeta redefinicija kaznivega dejanja posilstva, ki je prinesla nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu: »Samo ja pomeni ja.« »Skupaj smo spremenili družbo na bolje,« je tedaj dejala Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, ki je vodil združen pritisk civilne družbe in nevladnih organizacij na politiko, da stori ta civilizacijski korak po zgledu številnih evropskih držav. Šlo je za jasno sporočilo »o popolni netoleranci do nasilja« ter »o višjem varstvu žrtev in razbijanju molka, ki spremlja spolno nasilje«, kar je bilo tedaj slišati z vseh strani. Prejšnji petek je sodišče oprostilo pet posilstva obtoženih fantov, čeprav je šlo za ravnanje, ki ga je res težko opisati drugače kot skupinsko posilstvo petnajstletnice. Kaj se je zgodilo? Kako se je sploh lahko?
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Družba
»Za prave lovce je poleg uplenjene divjadi pomembno tudi prvobitno doživetje divjadi in drugih prostoživečih živali v njihovem naravnem okolju. Narava v naših loviščih je med najbolj ohranjenimi v tem delu sveta, zato je lov v njih za vse prave lovce še posebej zanimiv. Za pristno doživetje narave in prostoživečih živali v njej ponujamo tudi možnosti nastanitve …« To ni oglas kakega lovskega rezervata v kaki eksotični državi na drugem koncu sveta. To je vabilo Zavoda za gozdove Slovenije tujim (in domačim) komercialnim lovcem na lovni »safari« v slovenske gozdove.
-
19. 5. 2023 | Mladina 20 | Politika
Obvezni dopolnilni pouk slovenščine
Odnos Slovenije do nujno potrebne integracije in vključevanja tujcev je slab. To področje na ravni države sistemsko ni urejeno, izvaja se zgolj izjemoma, zgolj v nekaterih okoljih in je odvisno od volje posameznikov v (lokalnem) okolju. Lep primer je šolstvo, kjer je najosnovnejši integracijski proces –učenje slovenščine za otroke priseljencev – prepuščen posameznim šolam, njihovim ravnateljem, učiteljem. A načrtovane spremembe zakona o osnovni šoli (tudi) na tem področju vendarle prinašajo nekatere novosti.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Politika
(Ne)očiščeni represivni aparat
Gibanje Svoboda Roberta Goloba se je na oblast zavihtelo tudi z obljubo, da bo represivnemu aparatu – policiji in spremljajočim službam na notranjem ministrstvu – povrnilo ugled in vlogo, ki naj bi jo policija imela v (najbolj) demokratičnih ureditvah. Da torej policija ne bo več osovražen državni organ, orodje v rokah oblasti brez nekdanjega dokaj velikega zaupanja javnosti, ampak bo spet predvsem »v službi ljudi«. Leto kasneje se zdi, da se je proces demokratizacije policije povsem ustavil, še preden se je zares dobro začel.
-
12. 5. 2023 | Mladina 19 | Družba
Sojenje peterici, obtoženi posilstva 15-letnice
Na dan sojenja petim fantom, ki jim tožilstvo očita, da so posilili mladoletno dekle, je bil pred ljubljansko sodno palačo napovedan shod v podporo obtoženim posilstva, ki se ga je sicer udeležilo le nekaj njihovih bližnjih. Drugačen, bolj množičen pa je bil odziv javnosti na spontanem shodu proti kulturi posilstva.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Družba
Suhi obrok, plastenka vode in omejeno gibanje
Novembra lani smo obiskali železniško postajo v hrvaškem pristaniškem mestu Reka, skozi katero teče ena izmed živahnejših smeri balkanske migrantske poti proti severni in zahodni Evropi. Tam so zaradi požrtvovalnosti aktivistov, ki so mestne oblasti prisilili k vsaj trohici človekoljubja, migranti deležni osnovne zdravstvene in higienske oskrbe ter toplega obroka. Vsega tega so, čeprav v res najosnovnejši obliki, naslednjič deležni prav v sprejemnem centru za migrante v Ilirski Bistrici, kjer policija opravi prvi razgovor in najosnovnejši postopek, s katerim se določi nadaljnja usoda migrantskih skupin, družin in posameznikov, ki jim ni uspelo doseči Italije, pač pa jih je prestregla slovenska policija. Vse navadno še isti dan čaka prevoz drugam – najsrečnejše v ljubljanski azilni dom ali katero izmed njegovih izpostav, spet druge v postojnski center za tujce, ki je organizacijsko dejansko zapor, v katerem nezaželeni tujci čakajo na deportacijo. Najbolj nesrečni pa so deležni vožnje z marico do najbližjega slovensko-hrvaškega mejnega prehoda in izročitve hrvaškim varnostnim organom.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Družba
Papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab in s prstom pokazal na slovenske škofe
Ko je pred dnevi papež Frančišek sprejel slovenske žrtve spolnih zlorab v katoliški cerkvi in borce za razkrinkavanje teh zlorab, združene v zavodu Dovolj.je, ter se jim opravičil, so verjetno od vseh najbolj debelo pogledali slovenski škofje, ki so se tudi odzvali temu primerno. Pravijo, da je papež »povsem svoboden« pri izbiri ljudi, ki jih vabi k sebi na avdienco, »vsi skupaj pa smo na poti reševanja preteklih zlorab«. Dodali so, da so se tudi slovenski škofje žrtvam zlorab že »večkrat opravičili«.
-
5. 5. 2023 | Mladina 18 | Politika
V času epidemije so morali državni odvetniki v nasprotju s svojo strokovno presojo po navodilu Janševe vlade preganjati domnevne organizatorje protivladnih protestov in od njih zahtevati povračilo več deset tisoč evrov stroškov policijskega dela med protesti. V zdaj veljavnem zakonu pač piše, da morajo državni odvetniki vedno ubogati vlado.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Politika
Pred več kot pol stoletja, na začetku šestdesetih let, je bila večina ulic v Ljubljani še makadamskih in po njih so se vozili skoraj izključno fičoti. Trgi in ulice so dobivali nova imena, svetniki so izginjali, narodni heroji prihajali, na Cigaletovi ulici so odprli prvi pravi »zahodnjaški« supermarket v Sloveniji, prve restavracije so začele ponujati čevapčiče, a v vsej Sloveniji še ni bilo niti enega traktorja. Že tedaj pa so ljubljanske in okoliške kmetije tu in tam dobile obisk zagovornikov pravic živali z vljudnimi predlogi, naj psom dajejo vodo, verigo okoli vratu zamenjajo z jermenom, jih kdaj tudi odvežejo … To nehvaležno nalogo je pred toliko leti opravljala predvsem širši javnosti neznana »laična«, zdaj že pokojna zagovornica živali Lea Eva Müller.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Politika
Ob prvi obletnici volitev so z ministrstva za pravosodje sporočili, da so pripravili zakonske podlage za odpravo krivic, ki so bile v času prejšnje vlade storjene z izrekanjem kazni na podlagi neustavnih vladnih odlokov, ki so se še posebej vestno zlorabljali za kaznovanje in splošno šikaniranje protivladnih protestnikov.
-
28. 4. 2023 | Mladina 17 | Družba
»Živali imamo radi, a o njih ne vemo nič«
Seveda. Se pa sprašujem, ali je družba na to pripravljena. Vzemimo popolno prepoved privezovanja psov na verige. Prepoved se uvaja, ne da bi sploh vedeli, koliko psov je danes privezanih na verige, zakon pa daje podlago za odvzeme teh živali. Inšpektor bo izdal ureditveno odločbo, da je treba v določenem času psa sneti z verige, in ko se bo čez čas vrnil preverit stanje, bo pes odvzet, če to ne bo urejeno. Moje vprašanje je: kam bodo vse te živali, ki jih je na tisoče, potem nameščene? Zavetišča za živali so že danes povsem polna.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Politika
Kmetje, točneje njihov krovni sindikat, so odstopili od pogajanj z vlado. Namesto tega na čelu s Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije napovedujejo nov vseslovenski protestni shod, referendum, ustavno presojo, malodane državljansko nepokorščino. Razlog? Novela zakona o varstvu živali, ki prinaša nekatere novosti, namenjene izboljšanju položaja rejnih živali in hišnih ljubljenčkov.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Politika
Začasno zadržanje zakona, za katero se je ustavno sodišče odločilo v zadevi RTV, je začasna rešitev v sili, dokler se ne najde trajna rešitev. Iskanje te je zato po zakonu prednostna naloga ustavnih sodnic in sodnikov. A presoja (ne)ustavnosti zakona o RTV se zdi namesto vsak dan bližje vsak dan bolj oddaljena. In vsak dodatni dan, teden, mesec, ko ustavno sodišče ne odloči in ne opravi svoje naloge, gre bolj za stanje, ki je samo po sebi protiustavno. Seveda so vedno na voljo rešitve blokade na ustavnem sodišču, tudi tokrat. Za eno sta potrebna politična volja in širše soglasje, drugo ima v rokah kar ustavno sodišče samo.
-
21. 4. 2023 | Mladina 16 | Družba
Pred dnevi so v Društvu novinarjev Slovenije opozorili na »nesorazmeren in neupravičen poseg v pravico javnosti do obveščenosti« nekaj sodišč, ki so z začasnimi odredbami več medijem preprečila objavljanje osebnih podatkov storilca okoljskega kriminala, ki je bil na prvi stopnji obsojen, a sodba še ni pravnomočna. Kaj to pomeni za poročanje medijev o sodnih postopkih in za obveščenost javnosti o tej temi?
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Policijska ura je nedotakljiva
Ustavno sodišče je v obdobju epidemije sprejelo več pomembnih odločitev glede posegov v človekove pravice in načinov poseganja v človekove pravice, ki jih je izrekala tedanja vlada Janeza Janše. Za nekatere ukrepe so se o (ne)ustavnosti posameznega ukrepa izrekli celo za nazaj, potem ko posamezen ukrep ni več veljal, in s tem za naprej postavili omejitve prihodnjim vladam, ki bi želele na ta način omejevati človekove pravice. Odgovora na vprašanje, ali je policijska ura neupravičeno grobo omejevala naše pravice, očitno ne bomo dobili.
-
14. 4. 2023 | Mladina 15 | Politika
Slovenija je ena izmed vedno bolj osamljenih držav, kjer je pravica do splava že desetletja nekaj samoumevnega. Svetovni trend oteževanja in onemogočanja te osnovne ženske pravice je vedno močnejši. V Inštitutu 8. marec pa so opozorili, da je ta pravica tudi v Sloveniji protiustavno omejevana, saj je le 80-odstotno financirana iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 odstotkov pa iz dopolnilnega, ki ga nimajo vse ženske, poleg tega pa so zavarovalnice zdaj napovedale občutne podražitve. S pozivom k spremembam na tem področju se je inštitut najprej obrnil na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer je bil deležen razumevanja. Kot je pojasnila predsednica upravnega odbora ZZZS in predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič, se je s pobudo najprej seznanil upravni odbor ZZZS, nato pa še skupščina. »Oba organa sta dala zeleno luč za začetek postopka spremembe vrednosti odstotkov zdravstvenih storitev umetne prekinitve nosečnosti, oploditve z biomedicinsko pomočjo in sterilizacije.« In sicer tako, da bi se te pravice v celoti financirale iz obveznega zavarovanja.
