Portret: Lina Akif

V prispevku o igralki Lini Akif bi morali pri omembi serije petih predavanj-performansov režiserke Tjaše Črnigoj Spolna vzgoja II, ki je na ogled na odru Slovenskega mladinskega gledališča, navesti še podatek, da je ta nastala v koprodukciji Zavoda Maska in Slovenskega mladinskega gledališča. Zavodu Maska se za napako opravičujemo. 

O čem bomo odločali 9. junija

Mnogi opozarjajo, da bodo tokratne volitve v evropski parlament prelomne, ker trenutne projekcije bodočih rezultatov evropskih volitev kažejo, da bodo prevlado v novem sklicu prevzele konservativne in skrajno desne politične skupine. Če se ta napoved uresniči, bo, glede na dosedanja stališča in ravnanje teh skupin v EU parlamentu, to pomenilo manjšo skrb za zaviranje podnebnih sprememb in za bolj zdravo življenjsko okolje ter vprašljivi nadaljnji razvoj evropskih institucij. Zato da bi EU tako ob sedanjem številu članstva, zlasti pa ob njegovem povečanju delovala bolj učinkovito in zboljšala svoj geostrateški položaj je potrebna sprememba v načinu sprejemanja odločitev, med drugim ukinitev veta, poenotenje davčne politike, bolj poenotena zunanja in varnostna politika in močnejša skrb za blagostanje evropskega prebivalstva. To pa pomeni, da je potrebno dodatno prenesti nekatere pristojnosti držav članic na EU. Napovedana nova večina v EU parlamentu se pa nasprotno zavzema za vračanje pristojnosti nazaj z EU na države članice. Torej kam hočemo naprej ali nazaj? Janez Janša se je z nastopom na sestanku suverenistov in skrajno desnih strank v Budimpešti že, v imenu SDS, opredelil, kakšno EU si v bodoče želi.

Napaka v konstrukciji

Janko Lorenci je (ponovno) zapisal tako dobro, da je težko kaj dodati. A glede na to, da je v isti številki tudi udarni prispevek Marcela Štefančiča jr. z naslovom Omejimo bogate, bi vseeno dodal sledeče: naš glavni problem niso (tuji) superbogataši, pa čeprav še kako velja misel, ki jo je zapisal avtor prispevka, da ekstremno bogastvo hromi demokracijo.

3500 evrov na medveda 

Spoštovani, v 19. številki Mladine ste v članku avtorja Petra Petrovčiča z naslovom 3500 evrov na medveda opozorili na sporne oglase na spletni strani za trofejni lov na rjavega medveda v Sloveniji.

Izjava Inštituta za kriminologijo

Raziskovalci Inštituta za kriminologijo izražamo žalost in ogorčenje nad situacijo v Gazi ter na preostalih okupiranih Palestinskih območjih. Pridružujemo se številnim opozorilom, da to, kar se dogaja v Gazi, izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja genocida. Verjetnost genocida je v svoji odločbi 26. januarja 2024 ugotovilo tudi Meddržavno sodišče v Haagu. Obenem izražamo resno zaskrbljenost nad propagiranjem enostranskega narativa o situaciji z omejevanjem pravic do svobode izražanja in mirnih protestov, zagotovljenih z nacionalnimi ustavami, Evropsko konvencijo o človekovih pravicah ter z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah. Omejevanju teh pravic smo priča v državah zahodnega sveta, vključno z nekaterimi državami Evropske Unije. Zaskrbljeni smo zaradi zatiranja miroljubnih študentskih in drugih protestov z uporabo sile, arbitrarnih aretacij protestnikov, kriminalizacije protestnih sloganov, ter odpovedi in prepovedi številnih akademskih, umetniških in drugih dogodkov, ki stremijo k odprti razpravi v zvezi s trenutno situacijo v Gazi in na drugih okupiranih palestinskih ozemljih. V mislih imamo npr. prepoved nedavnega kongresa o Palestini v Berlinu, odpovedi pogodb o delovnem razmerju kritikom ravnanj izraelske vlade na Univerzah in drugih znanstveno-raziskovalnih organizacijah, zavrnitev objav akademskih člankov, ki obravnavajo omenjeno tematiko, in druga represivna ravnanja nekaterih državnih organov, ki predstavljajo hude posege v temeljne pravice posameznikov.

Sodnik podjetnik

Zadnje čase se je bivši ustavni sodnik Matevž Krivic precej razpisal po medijih, ko komentira aktualne dogodke v sodstvu in njihove zdrse, ki mečejo slabo luč na pravosodje in pravno državo kot celoto. Vse lepo in prav, saj je visoko usposobljen za to področje, in upajmo, da nam bo s svojimi mnenji in razlagami pomagal razjasniti določene pojme.

Intervju: Elke Kahr

V odličnem intervjuju z županjo Gradca, Elke Kahr, me je presenetil tale stavek o zgodovini stranke: „Ena naših največjih, zgodovinskih napak je bila, da smo bili predolgo tiho ob dejanjih komunističnih strank v Vzhodni Evropi in Rusiji, predvsem ob Stalinovih čistkah in vdorih ruskih tankov na Češkoslovaško ali Madžarsko.“ Ta stavek govori o več stvareh, a pri vdoru sovjetskih tankov na Češkoslovaško je stvar malo bolj zapletena. 1968 je imela KP Avstrije dva karizmatična voditelja: Ernst Fischer in Franz Marek sta ji postavila zgleden evrokomunističen program in KP Avstrije je zelo ostro obsodila poseg sovjetskih tankov ob asistenci štirih držav Varšavskega pakta. Toda naslednje leto so imeli kongres. In to vodstvo je bilo odstavljeno.

Sejem smrti v Mariboru

Slovenska vojska je prejšnji mesec na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani organizirala dogodek, kjer si lahko z VR očali preizkusil vožnjo drona, skočil v tank in potežkal najnovejšo puško. Naslednji teden se slovenske vojske seli v Maribor, kjer bodo obiskovalci za simbolno ceno petih evrov uživali tudi v koncertu Nine Pušlar, Tokaca, Leopolda I. in Vlada Kreslina v spremljavi orkestra Slovenske vojske. Oglasi za vojsko in njene prireditve so vedno bolj prisotni tako na spletu kot na jumbo plakatih. V medijih lahko preberemo intervjuje z vojakinjami in vojaki, kjer nam predstavijo svoje vrednote, na platformah kot je TikTok pa nam postavni mladi vojaki predstavljajo svoje jutranje rutine.

Priznajte Palestino ali odstopite!

Dovolj je bilo sprenevedanja ob neznosnem čakanju – Slovenija mora takoj priznati Palestino. Priznati jo mora v roku nekaj tednov, najkasneje do konca letošnjega maja, kolikor lahko najdlje trajajo procedure.

Sodnik podjetnik

Članek »Sodnik podjetnik« v 17. številki Mladine po mojem mnenju upravičeno očita ustavnemu sodniku Jakliču kršenje zakona o visokem šolstvu – nikakor pa ne drži trditev, da je kršil tudi zakon o ustavnem sodišču in da mu je zato po določbah tega zakona že leta 2018 prenehal mandat. Zakone je pač treba brati natančno in v celoti – in ne v njih prezreti (ali morda celo ignorirati?) to, kar nam ni všeč. Domnevam, da je tej Mladinini napačni interpretaciji zakona verjel tudi pisec pisma bralcev v Delu 29. aprila, ko pravi, da je ta zakon »jasen in celo zelo rigorozen« - in da ga glede tega ni treba nič dopolnjevati, kot misli večina ustavnih sodnikov. Tista res rigorozna zakonska določba, da ustavnemu sodniku kar po samem zakonu preneha njegova funkcija, če ne preneha opravljati zakonsko njemu prepovedane dejavnosti, namreč za dejavnost visokošolskega učitelja ali znanstvenega sodelavca ne velja – to dejavnost mu zakon o ustavnem sodišču namreč izrecno dovoljuje. Če jo je sodnik Jaklič opravljal v nasprotju z določbami zakona o visokem šolstvu, je to seveda kršitev tega zakona (z možnimi sankcijami po tem zakonu), najbrž tudi izigravanje smisla zakona o gospodarskih družbah (čému je namenjena organizacijska oblika s. p.) – ne enega ne drugega si ustavni sodnik seveda ne bi smel privoščiti - vsekakor pa s tem ni kršil 16. člena zakona o ustavnem sodišču, da bi ga lahko doletela sankcija avtomatičnega prenehanja funkcije ustavnega sodnika.

Igre z denarjem

V 17. številki tednika Mladina z dne 26. 4. 2024 ter na spletni strani mladina.si je bil v petek, 26. 4. 2024, objavljen članek z naslovom »Igre z denarjem«, v katerem se Nepremičninskemu skladu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.o.o. (v nadaljevanju: Nepremičninski sklad) očita domnevno tvegano upravljanje s finančnimi naložbami, pri tem pa navaja posamične netočne navedbe oziroma ne pojasnjuje celovitejše vsebine in konteksta, katerega namen je zagotoviti bralkam in bralcem kar se da celovito predstavo o delovanju Nepremičninskega sklada.

Dve strategiji - ena Pošta

Pošta Slovenije je eden največjih zaposlovalcev v Sloveniji. Več kot pet tisoč zaposlenih ima Pošta Slovenije d.o.o., dodatno pa so zaposleni tudi v od Pošte odvisnih družbah. Poleg tega Pošta Slovenije izvaja univerzalno poštno storitev, ki je v javnem interesu in zakonsko regulirana. Ta zagotavlja nemoteno komunikacijo državljanov, gospodarskih subjektov in javne uprave, opravlja pa tudi pomembno funkcijo omreženosti in povezanosti celotnega teritorija Slovenije. Tudi v času koronavirusa je Pošta ohranjala vez med ljudmi. Dostava paketov in pisem je način, kako zagotavljati komunikacijo med ljudmi,  omogočiti poslovanje podjetjem in pomagati vsem, ki morda nimajo možnosti zapustiti svojih domov. Vseskozi tudi v času koronavirusa so poštarji trdo delali in predelali ter dostavili pošiljke v najkrajših možnih rokih, čeprav v oteženih pogojih dela. Zato je za vse državljane izrednega pomena, da Pošta ostane močna, s poslovalnicami, ki so razpršene po celotnem ozemlju in da je zdrav in zanesljiv delodajalec.

Napačna kolesa

Zadnja dva odstavka tedenskega pamfleta Bernarda Nežmaha govorita o subvencioniranju e-koles za občane. Kodeks novinarjev Slovenije v prvem členu pravi: »Novinar mora preverjati točnost zbranih informacij in se izogibati napakam.« Bernard Nežmah preverjanja točnosti ni opravil, kajti za subvencioniranje e-koles nista pristojna Matjaž Han in Asta Vrečko, kot navaja v članku, temveč minister mag. Bojan Kumer. Tudi zapis, da so Matjaž Han, Asta Vrečko in Robert Golob »družno skovali prispevek k zelenemu prehodu«, trči v prvi člen novinarskega kodeksa. Vir financiranja je Sklad za podnebne spremembe, ki pripravlja program porabe sredstev iz naslova emisijskih kuponov. Napajanje sklada je bilo prvič definirano v Zakonu o varstvu okolja (ZVO-1), ki ga je 31. marca 2004 v objavo poslal predsednik Državnega zbora Republike Slovenije Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije pa je bil dr. Janez Drnovšek. Program porabe sredstev gre v javno obravnavo, ko je medresorsko usklajen, pride na vlado, kjer ga med drugimi potrdi tudi predsednik vlade Robert Golob. Toliko o njegovi vlogi. Prvič je bil ukrep subvencioniranja e-koles za občane uvrščen za časa ministra Simona Zajca za leto 2020, minister Andrej Vizjak je sredstva podvojil. Do izvedbe pa ni prišlo zaradi zapletov z izvedbo.

Intervju: Črtomir Remec

Črtomiru Remcu, direktorju Stanovanjskega sklada Slovenije, gre vsekakor priznanje, ker se že tretji mandat trudi, da bi se uresničil nacionalni stanovanjski program, za katerega je vlada po ustavi dolžna zagotoviti sistemski vir zadostnega financiranja in zemljišča, brez česar se ne more povečati ponudba dostopnih javnih stanovanj.

Tehnična in strateška napaka

Če ne bomo aktivno vključevali zaposlenih v soupravljanje podjetij, nikoli ne bomo prebili točke dodane vrednosti, o kateri smo toliko govorili”, so »predvolilne« besede predsednika vlade dr. Roberta Goloba. Tudi v koalicijski program so zapisali »Spodbujali bomo ekonomsko demokracijo, zlasti sodelovanje delavcev pri upravljanju«. Pozabili pa so pripisati »samo ne na našem vrtičku«.

Popravek

V javnem pismu Mirovnega inštituta z naslovom »Za integracijo in vključevanje, ne za asimilacijo in zatiranje!” smo napačno napisali ime direktorja inštituta. Slednjega vodi dr. Iztok Šori. Za napako se bralcem in dr. Šoriju opravičujemo. 

Kaj pa mir?

Če se izrazim malce poetično, je Mladina 13. številko posvetila “vojni in miru” in, če strnem, njeno sporočilo je, da oboroževanje Evropi (in svetu) ne bo prineslo trajnega miru. Hvaležna sem Mladinini ekipi, da se je poglobljeno lotila te teme, zlasti pa sem hvaležna dr. Marku Kržanu, da je v fokus svoje analize postavil novonastajajočo Vojaško strategijo RS (VSRS). Ob tem je treba vedeti, da je slovenska vlada predlog VSRS sprejela v paketu še z dvema strategijama, in sicer z Obrambno strategijo RS (OSRS) in Strategijo civilne obrambe RS. Prepričana sem, da je slovenska javnost premalo informirana o tem, kaj omenjeni strateški dokumenti s področja obrambe in varnosti prinašajo slovenski državi in družbi, zato je vsak kritičen ne-obramboslovski uvid izjemno dragocen. Zato želim kritično javno razpravo, ki jo je Mladina pogumno odprla, dopolniti še iz feminističnega vidika, pri čemer pa se bom osredotočila le na najbolj izstopajoče vidike.

Od Katoliških milic do črne roke

Spoštovani, bil sem star 6 let, ko se je pričela II. svetovna vojna in 10 let, ko se je končala. Rojen sem 30. aprila 1935 v Slovenj Gradcu. Pri 12. letih sem dobil - novo teto 2. 2.1948. Ko se je poročil moj 10 let starejši stric, ki se je od 3 stricev, vpoklicanih v Nemško vojsko, vrnil. Prvi je odšel na delovno obveznost. Bil v uniformah druge svetovne vojne in po njej 4 leta in 4 mesece. Prišel je “podivjan iz vojne”, tako so odrasli takrat govorili o post-travmatskem sindromu, ki spremlja povratnike iz vojn.

Zadnje dejanje afere Litijska

Grega Repovž je v zadnjem uvodniku v Mladini v zvezi s stranko SD med drugim zapisal: »Izmed treh kandidatov za predsednika je le eden res prepričan socialdemokrat – in to ravno njen evropski poslanec Milan Brglez, ki je v stranko prišel po ideološkem razhodu v stranki Mira Cerarja.« Morda se to, kar je zapisal, sliši všečno, verjetno to tudi sam verjame, vendar je resnica nekoliko drugačna. V prvi vrsti ni šlo za ideološki razhod, čeprav so razlike v pogledih obstajale - npr. glede spoštovanja človekovih pravic migrantov ob sprejemanju ti. Zakona o tujcih. Tu je Cerar (na liniji z notranjo ministrico Györkös Žnidar) zagovarjal »pragmatični« pristop, ki ga je kasneje Ustavno sodišče prepoznalo kot neustavnega. Brglez in še nekaj nas okoli njega, pa smo temu nasprotovali in menili, da gre za kršenje Ustave oz. mednarodnih konvencij, saj je zakon npr. predvideval tudi takojšen izgon ranljivih skupin (ženske z otroki) brez obravnave.

Sodniški politični aktivizem

V zadnji številki Mladine z dne 29.3.2024 avtor Peter Petrovčič v prispevku z naslovom „Sodniški politični aktivizem“ vrhovne sodnike, ki so sprejeli odločitev o spornem tvitu nekdanjega predsednika vlade, ki je bila nato razveljavljena na Ustavnem sodišču, označi za „politično pristranske sodnike“. Poudarjamo, da so vsi sodniki in sodnice skladno z ustavno ureditvijo vezani soditi po Ustavi in zakonu ter da je tovrstno etiketiranje (vrhovnih) sodnikov neprimerno. Strokovna stališča sodnikov, izražena v sodnih odločbah, se namreč soočajo v sistemu pravnih sredstev, kar se je zgodilo tudi v tem primeru, o katerem bo moralo Vrhovno sodišče glede na odločitev Ustavnega sodišča odločati še enkrat. 

Za integracijo in vključevanje, ne za asimilacijo in zatiranje!

Strinjamo se, da so potrebni posebni ukrepi za ohranjanje slovenskega jezika, zlasti ker je vse bolj razširjeno občevanje v prevladujočih svetovnih jezikih, kot je angleščina. Strinjamo se, da bi lahko državne institucije naredile več, saj trenutni ukrepi ne zagotavljajo učenja slovenskega jezika, ki bi zadostilo vsem potrebam. Strinjamo se tudi, da je treba posebno skrb posvetiti otrokom, saj pedagoška stroka ugotavlja, da so mladi vse manj bralno pismeni.

Vojaška politika v novi dobi

Ob obletnici 10 let Slovenije v Natu sem na spletu zasledil številna medijska obeležja, redkeje pa proslave: Ministrstvo za zunanje zadeve je denimo poročalo o izvedeni okrogli mizi z naslovom Slovenija in Nato – včeraj, danes, jutri (23. 1. 2014), z naslovom Po desetih letih v zavezništvu pa je bila 3. številka 16. letnika znanstveno-strokovne publikacije Slovenske vojske Sodobni vojaški izzivi (SVI) v oktobru 2014 namenjena desetletju Slovenije v Natu. Vsa ta obeležja zagotovo niso imela tolikšnega odmeva, kot ga je imela proslava 20. obletnice (28. 3. 2024). Tudi v osrednjih medijih je bila obletnica dobro pokrita.

Zakon o narodnih skupnostih Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov v Sloveniji

Končno! Končno se je iz dolgega in predolgega sna, čeprav le obrobno, zbudila slovenska družboslovna sfera, na čelu s prvopodpisanim doc. dr. Andrejem Troho, slovenskim univerzitetnim učiteljem mlajše generacije. A je vprašanje, če bi se mnogoštevilni kolegi in kolegice o tem zakonu z objavo v Mladini 7. marca 2024 sploh javno oglasili, da ni bilo povoda iz SAZU, od koder se je njena Komisija za slovenski jezik v javnosti glede nekega člena zakona, žal, tako strokovno kot politično samodiskreditirala.

Izrael je ogledalo ZDA

Petindvajsetega marca pred 25 leti je evroatlantsko „obrambno” vojaško zavezništvo Nato, prvič brez privoljenja Varnostnega Sveta Združenih Narodov, začelo z bombardiranjem Srbije. Bombne napade so predstavili kot „humanitarno intervencijo” za preprečitev genocida Srbije nad kosovskimi Albanci.

Ne kličimo nesreče

Zelo dobrodošel je naslovni članek Boruta Mekine, ki tako kot v tem, večkrat postavlja stvari na pravo mesto. Preveč se je razpaslo objavljanje prispevkov po načelu »čim slabša novica tem boljša za medije«. Zmagovalec je tisti, ki zna določen dogodek naslikati čim bolj črno. Poleg tega je v človeški naravi, da človek gravitira k podobno mislečim. Bolj ko je neki medij »rumen« oziroma bolj kot je pod vplivom kapitala, bolj deluje po teh načelih. Denimo, nekateri novinarji stalno ponavljajo, kako usodna je socialna kapica za privabljanje in zadržanje strokovnjakov in s tem za bolj živahen gospodarski razvoj. Nikoli pa ne omenjajo, da je razvoj visoko kvalificiranih strokovnjakov praviloma mnogo bolj pomembno prijazno delovno vzdušje, možnost strokovnega razvoja, možnost udeležbe v dobičku ali v lastništvu podjetja, zlasti pa pomoč pri reševanju stanovanjskega problema.

Ali res vsak glas šteje?

Novela zakona o volitvah v državni zbor odpravlja določbo, po kateri volivec »ni sposoben razumeti pomena, namena in učinkov volitev«. S tem daje aktivno volilno pravico vsem polnoletnim državljanom, kar se sliši skrajno demokratično in zagotavlja enake možnosti za vse polnoletne državljane. Pa je res tako? Evropska zakonodaja resda marsikje omogoča voliti osebam, ki ne zmorejo samostojno izvrševati aktivne volilne pravice, a so določbe precej različne. Na Finskem denimo pomočnik takšnemu volivcu ne more biti družinski član, že v sosednji Švedski pa za pomočnika ni nobenih omejitev. Že to govori o dejstvu, da smo si narodi različni in je temu primerno tudi različno urejena zakonodaja. Kot marsikje, se tudi s tem zakonom primerjamo s Švedsko in imamo torej po mnenju politike očitno podobne vrednote kot severnjaki. Pa je to res? Menda se »tam zgoraj« še držijo predpisov in jih z veliko mero spoštovanja do družbe in države sprejemajo in uresničujejo, ne glede na to, da zakonodaja marsikdaj ne določa vseh detajlov, pri nas pa si menda nastavljamo vrzeli v zakonodaji že med sprejemanjem le-te, da bi potem lahko izkoriščali luknje v zakonodaji. Smo res takšni? Kako se bomo lotili uresničevanja osnovne človekove pravice v primerih, ko denimo neposredno izvajanje skrbniških nalog izvaja center za socialno delo, uporabnik pa ni sposoben izraziti svoje volje? Bo o njegovi volji odločal oz. »pomagal« pri odločitvi starš, sorodnik, strokovni delavec na centru v vlogi skrbnika, direktor, morda celo svet zavoda? Gre za pravico ali dolžnost tistega pomočnika, ki bo pomagal voliti? Sliši se provokativno, pa ni! Je pa zelo neurejeno, močvirnato.

Za mir in solidarnost

Mineva 20 let od vstopa Slovenije v NATO. S tem se je Slovenija tudi uradno vključila v imperialistični tabor. Včlanjevanje so vodile politične sile vojnih hujskačev in zagovornikov imperialistične prevlade v svetu. Od konservativcev preko liberalcev do socialdemokratov. Kljub popolni enotnosti vladajočega razreda, podkrepljeni z intenzivno medijsko kampanjo, je več kot tretjina ljudi, ki so se udeležili referenduma, glasovala proti vstopu. Sodeč po raziskavah javnega mnenja, tudi tistih naročenih neposredno s strani NATA, se je delež tistih, ki nasprotujejo članstvu Slovenije v NATU v preteklih dveh desetletjih povečal.

Pomoč pri prostovoljnem končanju življenja

Poslanci so pred kratkim razpravljali o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.

Jedrska koalicija

V torek, 12. marca, je odjeknila novica o veliki “referendumsko-jedrski koaliciji”, z izjemo “črne ovce” Levice. Na vrat na nos večina strank složno predlaga posvetovalni referendum o gradnji drugega bloka jedrske elektrarne Krško. Na prvi pogled bi človek zadovoljno vzkliknil: lepo! Demokratično! Odločali bomo z referendumom … No, poslanka Levice Sukićeva je nato, v utemeljevanju ne-podpore stranke Levice tej “bipartisan” odločitvi, povedala bistvo; ta referendum je mišljen kot bližnjica do bianco menice vsem vladam, ki bodo upravljale projekt JEK2. Veliko pa je tveganje, da smo pred novo TEŠ 6. Tega resnega tveganja se morda intimno zavedajo vse stranke, zato je sedaj najlažje, s posvetovalnim referendumom, prelagati odgovornost za morebiten nov polom na pleča vseh državljank in državljanov. Sukićeva je povedala še nekaj bistvenega: na rokohitrski referendum bomo šli, ne da bi javnost spoznala vse podrobnosti in tudi tveganja ter senčne plati te “strateške” odločitve. Podobno kot pri referendumu o Natu. Potrebno je hiteti in strašiti javnost z mrzlimi zimami brez ogrevanja, še posebno zdaj, ko ruskega plina ni več. Ta je pravi trenutek za novo koalicijo voljnih!

Ali Ukrajina res izgublja vojno?

Napačno vprašanje! Vprašati bi se morali, ali Ukrajina lahko dobi to vojno? Na takšno vprašanje se pa lahko razmišlja s serijo hipotez. Pri tem se ni potrebno ozirati ne na vzroke za rusko agresijo, ne za točnost preteklih podatkov o ruskih ali ukrajinskih dejanjih po letu 1999. Stanje sredi marca letos je približno takšno: vzpostavljena je frontna linija, po kateri potekajo spopadi, je pa vojaško gledano skoraj neprehodna in so napadi, da se jo preseka, vsaj doslej, propadli. V napadih in obrambi pa gre za ogromne količine porabljenih granat in dronov.