| 

Peter Skoberne: Ljubljanica

Mladinska knjiga, Ljubljana 2004, 4.290 SIT

Bernard Nežmah  |  Mladina 22  |  4. 6. 2004

Namesto teritorija pokrajin, gora, jezer ali planin je tokrat osrednja oseba - reka. Bralec bi spontano pomislil na potovanje po reki po zgledu potopisov Boruta Koruna. Ne, delo je narejeno po standardni šabloni zbirke "Slovenija na dlani", kjer se vrstijo zgodovinski opisi, naravne in kulturne znamenitosti, svet živalstva in rastlin, spremljajoči kraški pojavi in kakopak tudi nekaj itinerarijev.

Tako je Ljubljanica od izvira do izliva le pojem, ki bolj kot na samo reko napeljuje na področja in kraje ob reki. Pisana je namreč za pešca, kolesarja ali avtomobilista, ne pa za kajakaša ali čolnarja. Kot taka ponuja 88 tem: od izvirov Trbuhovice in Malega Obrha, ponorne jame Golobine, izvira Mežnarjevega studenca, Zadnjega kraja pa do Malega naravnega mostu, ki se pne v podobi skalnega mostu, od

ruševin gradu Haasberg, Betalovega spodmola, mimo Tomažinovega mlina pa do razvpitih posebnosti, kot so Postojnska jama, Logaški drevored, Rakov Škocjan, Iški Vintgar etc.

Knjižica, katere značilnost je vpisana v spremni besedi na zavihku: "Ko boste spoznali, kaj vse sodi v Ljubljanico, vas prepuščamo lastni iznajdljivosti." Kar pa

je njena poglavitna slabost, zakaj bralca ne mami z opisi in s tekstom, temveč mu bolj mehanično podaja vsebine, ki naj bi ga že same po sebi zapeljale na pot.