MLADINA Trgovina
  • Marjan Horvat

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  Za naročnike

    Heroji našega časa

    S fotografom Tadejem Vaukmanom, rojenim leta 1984 v Dravogradu, smo se sestali prejšnji petek, dan zatem, ko sta si v ljubljanski Ravnikar Gallery Space njegovo najnovejšo fotografsko razstavo ogledala njegova babica Julijana in ded Alojz. Razstavo s pomenljivim naslovom Grandheroes je posvetil njima, svojim starim staršem, ki sta ga pa ločitvi staršev vzela na svoj dom, ga vzgajala po najboljših močeh in mu stala ob strani tudi v njegovem zares turbulentnem adolescenčnem obdobju. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Silvio Pons: Svetovna revolucija: zgodovina mednarodnega komunizma 1917–1991

    Kaj je objekt knjige? – Pojavne oblike komunizma? Ne, italijanskega zgodovinarja vsebine komunističnih vladavin ne zanimajo, za stalinske procese proti Buharinu, Zinovjevu in tovarišem ne porabi več kot nekaj vrstic, gulagi in njihove milijonske žrtve pa niso tema niti za okvirček. V lahkotnem sprehodu si avtor privošči celo nonšalantni stavek, da sta se represija in preganjanje disidentskih intelektualcev v SZ začela že sredi šestdesetih let!? – Nikakor, že s prvim trenutkom oktobrske revolucije, dragi Pons; ko bi vas brali, bi se v grobu obrnili Mandelštam (1938), Meyerhold (1940), Cvetajeva (1941) in ... Skratka, pisec meri le na odnose med voditelji posameznih partij v luči prelomnih dogodkov. A taka knjiga bi mirno lahko izšla tudi za časa Tita, saj je povsem benevolentna do komunističnega gibanja; za enega redkih podležev je v njej označen Trocki, o katerem piše, da je leta 1925 »s še zahrbtnejšim« argumentom nastopil proti voditeljem. Kot bagatele se pojavljajo gladomor v Ukrajini, kulturna revolucija na Kitajskem, moderna represija nad Poljaki leta 1981 je opisana le mimogrede, še konca SZ ne pojasni z Jelcinovim odgovorom na vojaški puč dela komunističnega vrha. Zgodba je preprosta: ko partijske države ne uporabijo tankov in nasilja nad opozicijo, ampak jo sprejmejo, je komunizma konec. Komunistične revolucije pač ni brez državnega nasilja nad »razrednimi sovražniki«. Za to spoznanje porabiti 400 strani pripovedi? Škoda, da avtorja zanima le ideja revolucije. Lahko bi napravil primerjalno študijo različnih komunističnih držav skozi čas s stališča svobode gibanja, govora, podjetništva, ali pa radikalneje – s stališča boja proti eksploataciji zaposlenih, se pravi skozi njihov materialni standard, količino prostega časa, poceni sindikalnih počitnic … Več

  • Matej Bogataj

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Bekim Sejranović: Tvoj sin Huckleberry Finn

    Sejranović, ki je sicer hodil na pomorsko šolo v Bakru, takoj prizna, da ne zna zamenjati štifta na penti, zunajkrmnem motorju, da je zanj nasedanje na sipine, ki jih preoblikuje reka, nekaj najbolj vsakdanjega, tudi do načrtovanega Črnega morja z ekipo ne pripluje, ker se vsi skupaj zataknejo v Džerdapu. Pa vendar prigod v tem porečnem romanu, sorodnem pocestnemu (on the road) žanru, samo dogajalno premaknjenem na Savo, ne manjka. Več

  • Nadina Štefančič

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  Za naročnike

    Ne čakaj na maj

    František Čap bi lahko od najbogatejšega človeka na svetu, lastnika spletne platforme Amazon, zahteval honorar za soavtorstvo. Nova Amazonova TV-serija Čudovita ga. Maisel (Marvelous Mrs. Maisel) namreč izgleda kot multiepizodno visokoproračunsko nadaljevanje Čapovih klasik Vesne (1952) in Ne čakaj na maj (1957). Nadaljevanka je letos z nagrado za najboljšo TV-komedijo/muzikal in nagrado za najboljšo igralko postala velika zmagovalka podelitve zlatih globusov, drugo sezono začnejo snemati to pomlad. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dvigni sidro

    Rešilni čoln – z imenom Erazem – se zaljubi v barčico! Ko so v animiranih filmih spregovorile igrače, je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo spregovorili avtomobili – v tejle norveški animaciji, sicer velikem hitu tam zgoraj, pa govorijo ladje in ladjice. Če odmislite romantično intrigo, dobite fjordsko Bratovščino Sinjega galeba, ki kima Disneyju. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Gaston zgaga

    V tejle francoski komediji o zagonskem podjetju (»Kotiček«), ki postane tak hit, da ga ne more zlomiti niti »Jeff Bezos« niti kr ete nski pr aktikant ( ja, stripovski Gaston Zgaga) niti »hišni« galeb (ne sprašujte), je vse smešno. Vsaj tako mislijo akterji, ki se tudi vseskozi obnašajo tako, kot da je vse, kar naredijo ali izrečejo, smešno. Pa ni. Daleč od tega. Tako patetičnega nasilja nad humorjem zlepa ne vidite. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zemlja: nepozaben dan

    Zemlja: nepozaben dan – nadaljevanje kultne BBC-jeve serije Planet Zemlja (minus David Attenborough) ter dokujev Zemlja in Planet Zemlja II – nas skuša prepričati, da narava še vedno obstaja. Namiguje celo, da bo obstajala tudi, ko nas ne bo več – kajti o ljudeh ni tu ne duha ne sluha. Tu so le žirafe, zebre, medvedi, pande, kiti glavači, lenivci, legvani, kolibriji, muhe enodnevnice, pingvini – oh, in ledeniki. A izgledajo fantastično. Osupljivejših, brezhibnejših in imerzivnejših posnetkov narave – okej, osupljivejših, brezhibnejših in imerzivnejših posnetkov česarkoli – zlepa ne boste našli. Glorifikacija narave tako postane glorifikacija človeka, tehnologije – filma. Zato je toliko bolj pomembno, da živali še pravi čas naučimo snemanja filmov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Resnica ali izziv

    Ko pride »spring break«, se ameriški študentje zaprašijo v tople kraje. Tule se prijatelji in prijateljice zaletijo v Mehiko, kjer potem srečajo nekega moškega, ki jim da sijajno idejo – igrajte se »resnico ali izziv«. In že se pijani in zadeti igrajo, jasno, v starem, zapuščenem misijonu, tako da en passant poberejo demonični virus, alias prekletstvo, ki igro »resnica ali izziv« prelevi v naravno katastrofo, saj jo morajo obvezno igrati – v nasprotnem primeru umrejo strašne, grizlijevske smrti. Če ste videli šokerje Brez povratka, Krog in Zlo za petami, ki jih šoker Resnica ali izziv histerično kanalizira, potem si lahko živo predstavljate, kaj se dogaja s tistimi, ki »izziva« ne sprejmejo (hitro dobijo »smet« v oko), toda na srečo so vsi ti liki, ki jih igrajo Lucy Hale, Violett Beane, Tyler Posey, Sophia Ali, Nolan Gerard Funk ipd., tako iritantno plehki, da vam jih ni žal. Film Resnica ali izziv izgleda kot kritika postresničnega sveta, v katerem vladajo fake news – no, siljenje ljudi v to, da govorijo resnico, zgolj resnico in nič drugega kot resnico, pa je še hujši teror. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Filmske zvezde ne umirajo v Liverpoolu

    Gloria Grahame – otrok Los Angelesa, hči arhitekta in filmske igralke, potomka angleškega kralja Edvarda III. (po očetu) in škotskih kraljev (po materi), vnukinja človeka, ki je dal Oscarju Wildu idejo za Sliko Doriana Graya, kraljica klasičnega Hollywooda, odkritje Louisa B. Mayerja, oskarjevka (Mesto iluzij, 1952), femme fatale iz številnih kultnih filmov noir (Navzkrižni ogenj, Na samotnem kraju, Macao, Nenadni strah, Stekleni zid, Goli alibi, Velika vročina ipd.) – se je leta 1948 poročila z režiserjem Nicholasom Rayem (Upornik brez razloga), toda ko se je nekega dne vrnil domov, jo je našel v postelji s svojim sinom iz prejšnjega zakona, trinajstletnim Anthonyjem, s keterim se je kasneje, leta 1960, poročila. Ja, imela sta tudi otroke. Ja, izbruhnil je škandal. Ja, puritanci so vpili: incest! In ja: Hollywood jo je bolj ko ne izobčil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2018  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    V Ciambri

    V Ciambri je italijanski neoneorealistični film, v katerem imajo praktično vsi igralci isti priimek – Amato. A težko bi jim rekli igralci, ker igrajo sami sebe, zato nekajletni otroci že kadijo, ker pač kadijo tudi sicer, v realnosti, Pio (Pio Amato), glavni junak, ki jih šteje »že« štirinajst, pa tudi pije. Njegovo vsakdanje življenje ni vsakdanje. Celo prvi blowjob je že na vidiku. A ne povsem brez razloga: Pio mora na hitro odrasti, hočem reči, skozi rituale odraščanja mora po hitrem postopku – njegova očeta (Rocco Amato) in brata (Damiano Amato) so namreč zaprli, tako da mora zdaj prevzeti »družinske zadeve«. Kot Michael Corleone v Botru. Več