• STA

    18. 3. 2024  |  Kultura

    Sporna razstava ponaredkov gre na sodišče

    Po odpovedani sporni razstavi Popotovanja v Narodnem muzeju Slovenije leta 2022 z umetniškimi deli iz zbirke družine Boljkovac, ki naj bi po mnenju stroke vsebovala tudi ponaredke, gre zadeva zdaj na sodišče. Po poročanju Dnevnika je primer tam trenutno v fazi formalnega in materialnega predhodnega preizkusa obtožnega predloga.

  • STA

    18. 3. 2024  |  Kultura

    Kavč festival / 140 skupin iz 27 držav

    Letošnji 9. Kavč festival, ki bo potekal med 18. in 24. marcem, bo v domove ter v druge nekonvencionalne prostore pripeljal 140 skupin iz 27 držav. Poleg intimnih sobnih dogodkov bo Kavč Festival potekal tudi po ljubljanskih klubih in številnih drugih slovenskih mestih ter tudi v Trstu. Zvrstilo se bo okoli 230 dogodkov.

  • STA

    18. 3. 2024  |  Kultura

    Glastonbury / Letos v ospredju pevke

    Največji britanski glasbeni festival Glastonbury se po lanskih kritikah zaradi prevelikega števila moških kot glavnih gostov festivala letos zanaša predvsem na žensko energijo. V ospredju večdnevnega festivala konec junija na jugozahodu Anglije bodo tako zvezdniške pevke Dua Lipa, SZA, Shania Twain in Cyndi Lauper.

  • STA

    18. 3. 2024  |  Kultura

    Srečko Kosovel / 120. obletnica rojstva

    V Sežani se je pred 120 leti rodil pesnik Srečko Kosovel, ki je kljub kratkemu življenju ustvaril izjemen literarni opus. V kraju so 18. marec razglasili za občinski kulturni praznik, ki ga bodo proslavili prvič, med drugim tudi s predstavo. V Ljubljani bo založba Sanje izvedla branje ob izidu knjige njegovih esejev Pesnikovo poslanstvo.

  • Damjana Kolar

    16. 3. 2024  |  Kultura

    Film tedna / Daaaaaalí!

    V Kinodvoru bo od 21. marca na ogled film Daaaaaalí! v režiji Quentina Dupieuxa. Gre za absurden pogled na lik Salvadorja Dalija, ki privzame podobno nadrealistično obliko, kot jo poznamo iz Dalijevih slikarskih del.

  • Dora Trček

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  Za naročnike

    Cenzura je vojna

    Pisatelj, prevajalec in aktivist Gašper Kralj (1974) je svoj drugi roman Škrbine, ki mu je leta 2021 prinesel Cankarjevo nagrado, pa nominacijo za kresnika ter nominacijo za nagrado Evropske unije za književnost, v sveže izdanem nemškem prevodu predstavil že oktobra lani na frankfurtskem knjižnem sejmu. Z istim namenom je bil nedavno povabljen tudi na knjižni sejem v Leipzigu, poleg frankfurtske eno vidnejših prireditev na področju literature v Evropi, ki bo potekala med 21. in 24. marcem. Vendar ga na sejmu ne bo.

  • Vesna Teržan

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  Za naročnike

    Pot v Bagdad

    Že nekaj časa je razmišljala o potovanju v očetovo deželo. A ni bila prepričana, da se bo oče strinjal, saj je Irak zapustil že zdavnaj, pred dobrimi 49 leti, ko se je moral umakniti v tujino, prišel študirat v Slovenijo, na Akademijo za likovno umetnost, si tukaj ustvaril družino in ostal. Navsezadnje pa so se v Iraku šele pred dobrim letom razmere toliko sprostile, da je bil obisk mogoč. Začutila je, da že predolgo odlaša, da je skrajni čas, da se odpravi tja. A nobena priprava na to prvo potovanje v očetovo deželo ni mogla biti dovolj temeljita, da bi jo pripravila na realnost. Pred potovanjem je veliko brala o Iraku, tudi o vojni, gledala dokumentarce, brala članke ... ne, nič je ni moglo pripraviti na dejansko stanje v povojnem Iraku. Prizadelo jo je, ko je dojela, zakaj in kako je mednarodna politična skupnost prepustila Irak uničenju in kako so leta krute vojne obubožala in zdesetkala tamkajšnje prebivalstvo. Prevzela jo je žalost.

  • Gregor Kocijančič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  Za naročnike

    Zajedavstvo kot sožitje

    Prejšnji teden se je v sloviti newyorški galeriji Gallery MC odprla razstava IZJAVE, ki je »dokumentacija« Muzeja sodobne umetnosti P.A.R.A.S.I.T.E. Gre za enega prvih virtualnih muzejev na svetu, ki ga naš mednarodno priznani umetnik Tadej Pogačar vodi že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja, z njim pa se v ironični maniri poigrava s »strategijo moči, ki jih izvajajo lokalni umetnostni in kulturni centri«.

  • Borja Borka 

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Squarepusher: Dostrotime

    Tom Jenkinson je polbog zvedave elektronike. A mučitelja bas kitare in uničevalca bobnarskih zank ta nehvaležni status ni prisilil v prilagajanje, preračunljivost ali pretencioznost. Dostrotime je tako še en hudo intenziven niz udarcev, ki preskakuje med zvočnim bombardiranjem težkih in nasesekljano raztrosenih neukrotljivih ritmov, zabavnimi melodijami 8-bitnih računalniških igric, referencami na zlata leta temačnega drum ’n’ bassa, frenetičnim divjanjem basovskih linij in ... ... in nežnimi vrinki akustične kitare. Prosim?! Evforično bezljanje in premetavanje ima v prvem, osrednjem in zadnjem posnetku kontrapunkt v svojem popolnem nasprotju, miru in zmernosti. Smiselna shizofrenija.

  • Jaša Bužinel

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Mannequin Pussy: I Got Heaven

    Četrta plata philadelphijskih hipster punkerjev po svoje spominja na uspešni prvenec The Record (2023) indie supergrupe Boygenius, predvsem v tem, kako altrock, grunge, hardcore, punk rock, power pop in druge kitarske trope devetdesetih let pregnete v neki sodoben, zbalansiran, algoritmom in velikim festivalskim odrom prikladen rockerski format. Bend nagovarja vse, ki so te muzike kot mulci častili s poslušanjem izdaj bendov à la Hole, The Distillers in Garbage, pa tudi mlajše, ki se indentificirajo z etosom in modo predinternetne indie scene. Obrtniško neoporečna izdaja, ki obeta visoka mesta na seznamih kitarskih albumov leta, ob kateri pa lahko slutimo tudi neko »tržno preračunljivost«, ki se napaja iz nostalgije po devetdesetih letih.

  • Borja Borka

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča

    Moor Mother: The Great Bailout

    Veličastnost imperija je bila zgrajena na hrbtih sužnjev. Ameriška mojstrica spoken worda Moor Mother se po presenetljivo mehki plošči Jazz Codes z devetim albumom vrača v svet temačnosti in nelagodja. The Great Bailout je zgodovinski komentar britanske trgovine s sužnji, kolonializma in imperializma in je zvočno drzna in nelinearna kronika, ki se opira na specifične dogodke formativnih let kotišča kapitalizma. Moor Mother pred brnečimi, brenčečimi in dromljajočimi kulisami elektronske baze, jazzovskih dodatkov in noizerskih vložkov mapira zapuščino sistematiziranega nasilja. Besede niza meditativno, ravninsko, repetitivno in z dramatično količino odmeva. Trpljenje enih je dobičkonosno za druge.

  • Gregor Kocijančič

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Vazz: PSIHA

    Mark Jacob Cavazza je eden naših najbolj priljubljenih raperskih glasov mlajše generacije, o čemer priča že to, da je vstopnice za koncertno predstavitev nove plošče PSIHA razprodal precej pred njenim izidom. Štiriindvajsetletni raper svoje delo od nekdaj jemlje zelo resno. Samooklicani »mladi Prešern« je v intervjuju za Val 202 na primer povedal, da se z umetnostjo bori za našo pravico in svobodo, o že četrtem albumu pa zapisal, da gre za »nagovor vsem, ki se v družbi odmikamo od samega bistva, saj podlegamo sistemskim ureditvam«, in nadalje predlagal, naj nas »povezave zvoka, izraza in besede povežejo, vrnejo v stik s sabo ter popeljejo v naš svet. Svet, ki je od vseh.«

  • Bernard Nežmah

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Gabriel García Márquez: Avgusta se vidiva

    Zadnje delo, ki ga je izdal za življenja, so Žalostne kurbe mojega življenja (2004), v katerih si pohotni 90-letnik zaželi devico, a najde ljubezen svojega življenja. Od tod naprej ni nadaljevanja. Pač, sinova sta za neobjavljeni rokopis, ki ga je Gabi zavračal, češ da mu peša spomin in ga ni vreden, po desetletju presodila, da je imel prav, saj po njunem mnenju ni bil več toliko pri sebi, da bi presodil, da je tudi to pisanje izvrstno, in sta ga letos izdala.

  • Matej Bogataj

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Lutz Seiler: Zvezda 111

    Vse bolj priznani in nagrajevani nemški pripovednik Lutz Seiler (1963) je že v prejšnjem prevedenem romanu, Kruzo, uporabil isto scenografijo in situacijo; na vzhodnonemškem otoku v počitniški koloniji med pomivalci posode in tistimi, ki sanjajo o pobegu čez, mimo patruljnih čolnov in vojaških utrdb, nastaja utopična skupnost, ki premišlja o razmerah po prevratu, po padcu Zidu.

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kung fu panda 4

    Optimistični, veseli, poskočni panda Po, po novem Duhovni vodja Doline miru, fu štafeto preda novi generaciji, lisici nindža tatici, svet ogrozi kameleonska fatalka, dedinja Tai Lunga in generala Šena, Predrznih pet pa izgine. Ker se filmske serije nikoli ne končajo, je tudi nekdanja trilogija o Kung fu pandi dobila četrti del, ki se trudi, da bi bil boljši od tretjega. Kot bi si ustvarjalci rekli: hej, Svet igrač 4 je dobil oskarja!

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mati Cabrini

    Alejandro Monteverde je leta 2018 posnel Zvok svobode, krščanski triler o svetniškem rešitelju ugrabljenih otrok Timu Ballardu, za katerega pa se je lani, ko je film končno prišel v dvorane (postal velik hit in povsem obnorel Trumpove privržence), izkazalo, da je na reševalnih »misijah« zagrešil številne spolne napade, tako da ga je organizacija Operation Underground Railroad, ki jo Zvok svobode slavi, ekskomunicirala. Svetnik vendarle ni bil svetnik. Monteverde zdaj za vsak primer raje ponuja film o pravi svetnici, italijanski nuni, materi Cabrini (Cristiana Dell’Anna), ki je hotela ustanoviti misijon na Kitajskem, a jo je papež Leon XIII. (Giancarlo Giannini) ob koncu 19. stoletja v družbi šestih nun poslal v Ameriko (»Sestre, od zdaj govorimo angleško«), kjer je v newyorškem slumu Five Points – prizorišču humanitarne katastrofe – ustanovila svoj »imperij upanja« (sirotišnice, bolnišnice, šole ipd.) ter reševala revne, uboge, bolne, diskriminirane, zapostavljene, ponižane in razžaljene, predvsem kakopak prezirane italijanske priseljence.

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Namišljeni

    Dom je tam, kjer straši. Jessica (DeWanda Wise), avtorica in ilustratorka otroških knjig, se s svojim novim možem (Tom Payne), sicer rockerjem, in njegovima hčerkama iz prejšnjega zakona, najstniško Taylor (Taegen Burns) in še malo Alice (Pyper Braun), preseli v svojo rojstno hišo, kjer se zgodi Nočno kopanje, le da nočno kopanje zamenja stara igrača, plišasti medvedek Chauncey, ki ga Alice najde v kleti in ki naglo postane njen namišljeni prijatelj. Toda ko rocker izgine na turnejo, ko se pojavi ekspertka za namišljene prijatelje, ko začne namišljeno prijateljstvo kazati svoje patološko srce in ko se odpre portal v multivesolje namišljenih prijateljstev, je le še vprašanje, kdaj bo začel smrtno resni, posesivni Chauncey – paranormalni mojster gaslightinga – kanalizirati neodrešljivo sadističnega Chuckyja in porcelansko demonično Annabelle. Jessica, ki jo v sanjah itak terorizirajo pajki, je tu pričakovala »srečo«, a sreča je le breme, ki od ljudi terja preveč, obenem pa prebuja otroške travme – v tej hiši je bila srečna kot otrok (tu je preživela prvih pet let svojega življenja), toda srečna je bila prav zato, ker se ničesar ne spominja.

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dežela nevarnih

    Ko zagledate ameriške specialce, Kinneyja (Liam Hemsworth), Sugarja (Milo Ventimiglia), Abela (Luke Hemsworth) in Bishopa (Ricky Whittle), ki se prebijajo skozi azijsko džunglo, en passant pa pobijajo teroriste ( ja, logično, džihadiste), si rečete: aha, Američani se spet stegujejo tja, kamor se ne bi smeli! Spet se vmešavajo v notranje zadeve druge države! Njihovemu sejanju imperialnega terorja ni ne konca ne kraja! Toda potem zagledate terorista, ki žensko obglavi pred njenim možem – in film v trenutku upraviči ves svoj imperialni pomp, ves svoj mačizem, ves svoj šovinizem, ves svoj patriotski patos, vso svojo slo po razstreljevanju. »V vojni smo, samo še ne vemo.« Itak.

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Španski bezeg

    Altmanov Igralec je pred leti na obešenjaški način pokazal, kako Hollywood žre samega sebe – domišljavost, plitvost, zahrbtnost, pohlep, resentiment, darwinizem, igre moči, obsedenost z glamurjem, zločini, nametavanje idej za scenarije. Španski bezeg na obešenjaški način pokaže, kako samega sebe žre srbski Hollywood – laskanje, licemerje, napihovanje, zavist, prerivanje, intrige, korupcija, zarote, zapeljevanje, nabijanje, kurčenje, samoponiževanje, kobacanje v blatu, nametavanje idej za scenarije (posnemimo serijo o snemanju serij!).

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Film

    Kako seksati

    V Ameriški piti hočejo štirje najstniški prijatelji na vsak način seksati – čim prej, čim več. A ne vedo, kako. Ni skrivnost, da bi lahko seksali, če bi le poznali scenarij. Lahko bi šli do konca, če bi šli mentalno do konca. Tako pa si ne znajo niti predstavljati, kako izgleda »konec«, alias »tretja baza«, zato v zadnjem trenutku – tik pred zadnjo bazo – vedno odpovejo: zmanjka jim scenarija, udarijo mimo, izrečejo napačne besede (»Potegni mi ga, lepotica«), ne znajo se pogovarjati, pokažejo napačne emocije. Vse pač pokvarijo.

  • Dora Trček

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  Za naročnike

    Županova igra

    Ljubljanski Center urbane kulture Kino Šiška, ki je zaživel leta 2009, se je že v svoji prvi sezoni delovanja uveljavil kot izredno obiskan in pomemben prostor. Pod eno streho združuje kakovosten, progresiven in raznolik kulturni program, v stavbo z bogato zgodovino je vdihnil novo življenje in temeljito prevetril domače umetniško prizorišče. Danes velja za nepogrešljiv del mestnega tkiva ter kulturnega in družabnega življenja v naši prestolnici, pa tudi v širši regiji. Od odprtja leta 2009 se je v njem zvrstilo na tisoče koncertov, uprizoritvenih dogodkov, razstav, filmskih projekcij, predavanj in drugih dogodkov. Če potegnemo črto, je Kino Šiška že vse od svojega nastanka ena najvidnejših, najbolj progresivnih kulturnih institucij pri nas.

  • Izak Košir

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 14/07

  • Stanka Prodnik

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Normalni ljudje

    Naj kar priznamo, da nas je bilo oddaje 24UR FORUM: (Ne)javno zdravstvo, že ko jo je POP TV začela napovedovati, kar malce strah. Navajeni katastrofizma Uroša Slaka in Janija Muhiča smo namreč že videli, kako bodo od povsod špricali kri, znoj, korupcija in vse druge človeške tekočine. Še več: zaradi serije populističnih in slabih Tarč – zadnja pod vsako kritiko nas je zadela pretekli teden – si pravzaprav sploh nismo želeli videti še ene od oddaj, v kateri bodo udeleženci drug drugega obtoževali, državljani si bomo pa samo mislili, ali se lahko preselimo ali pa vsaj končamo s samostojno državo, ker je vse zavoženo. Pač o zdravstvu se tako poroča. Pa o beguncih. Pa o politiki. Pa o zeleni politiki. Pa o … pač vsem. In to že v malodane vsaki oddaji, tudi v tistih, na katere smo računali, da se tega ne bodo šle. Populistom ni treba nič narediti, samo smetano poberejo.

  • Saša Eržen

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Hudo

    Sesalec za kocke

    Starši, ki ponoči v temi bosi motovilijo proti stranišču in pri tem stopijo na pozabljeno legokocko, so kliše, a bodo v prihodnosti morda postali ogrožena vrsta. Pojavili so se namreč prvi sesalci za kocke. Ti so namenjeni otrokom – ker froci praviloma ne marajo pospravljanja, so si odrasli zanje izmislili igračo za pospravljanje igrač. Obstaja nekaj različic, najnaprednejši pa je za zdaj sesalec, ki so ga poimenovali pick up bricks, poberi kocke, s pokrovom, ki je prozorna kupola, da lahko otrok, medtem ko nevede pospravlja, opazuje, kako se posesane kocke vrtinčijo v zbiralni posodi. Pod to je še en zbiralnik, v katerega skozi reže padajo smetke, kosmi prahu, drobtine piškotov in pasja dlaka, da so kocke po tem, ko jih posesamo, čiste oziroma ločene od umazanije. Očitno je premer sesalne cevi prilagojen velikosti kock lego, saj bo treba kocke duplo, ki so večje, še vedno pospravljati ročno. Brezžični sesalec lahko v eni minuti pogoltne več kot tisoč kock, polna baterija pa zadošča za od 15- do 20-minutno seanso sesanja. Namenjen je otrokom od četrtega leta starosti, z njim pa se seveda lahko zabavajo tudi odrasli.

  • foto: Igor Škafar

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Ulica

    Matej

  • Jaša Bužinel   |  foto: Matjaž Rušt*

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Jimmy Barka Experience / Trio bobnarja in dveh didžejev, ki z domiselnim pristopom ustvarja temperamentno plesno glasbo

    Ljubljansko zasedbo Jimmy Barka Experience, znano tudi kot JBE, bi lahko preprosto opisali kot plesni bend bobnarja in dveh didžejev, a s tem bi povedali odločno premalo. Rokohitrski trio z močno nabrušenimi ušesi sestavljajo trije zvedavi »diggerji«, ki že desetletja brskajo po bogati zapuščini soula, funka, rocka, jazza, bluza, folka, afriške psihedelije in grške nostalgije, jugoslovanske ter brazilske popularne glasbe in onstran. Njihov samosvoj avtorski izraz izhaja iz hip-hop kulture, predvsem turntablisma (tehnike manipuliranja zvokov in ustvarjanja muzike z uporabo gramofonskih plošč ter mešalne mize) in samplanja (»vzorčenja«) glasbe. Toda bend, ki ga sestavljajo veterani domače scene, didžeja Bakto (Jaka Batič) in Borka (Borja Močnik) ter vsestranski bobnar Marjan Stanić (sicer tudi član zasedb Bakalina Velika in Čompe), je te tradicionalne tehnike prilagodil lastnim potrebam. Svojo glasbo gradi na manipulaciji in rekontekstualizaciji raznorodnih samplov, ki jih nato z rabo gramofonov v živo lepi v vznemirljive »kolažne kompozicije«, podkrepljene z Stanićevimi vratolomnimi ritmi.

  • Damjana Kolar

    15. 3. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • DK, STA

    13. 3. 2024  |  Kultura

    Slovenski otroci, ki so jih nacisti ukradli za širjenje nadrase

    V Ljubljani se danes začenja 26. Festival dokumentarnega filma (FDF), kjer bo na ogled približno 25 celovečernih in krakih filmov. V tekmovalnem programu bo na ogled pet filmov, katerih rdeča nit so človekove pravice. Eden med njimi je otvoritveni film festivala, novi dokumentarec režiserka Maje Weiss Zajeti v izviru - Slovenski otroci Lebensborna.

  • Uredništvo

    13. 3. 2024  |  Kultura

    »Kraje otrok so na vojnih območjih vsakodneven pojav«

    "Žal so to zgodbe, ki se še vedno dogajajo. Živimo v nemirnem svetu, kjer so kraje otrok na vojnih območjih, pa naj bo to Ukrajina ali Gaza, marsikje v Afriki, vsakodneven pojav. V Gazi je bilo samo v 100 dnevih vojne ubitih 15 tisoč palestinskih otrok, v Hamasovem napadu na Izrael so bili prav tako ubiti otroci in tudi ukradeni, še vedno so talci. Zgodba Srebrenice poroča o 8372 žrtvah pokola sredi Evrope 1995, celo ob prisotnosti modrih čelad. Spomnim se, da sem 1993 snemala Na poti nazaj, begunce iz BiH in Hrvaške v Nemčiji in da mi je bošnjak, begunec, rekel, da jim nihče ne pomaga, ker se bojijo širjenja islama v Evropo. Beguncu iz Zvornika, ki se je iz Berlina vračal nazaj v vojno v BIH, sem poklonila svojo video kamero - bolj je bila pomembno orodje tam kot pri meni, v miru."

  • STA

    12. 3. 2024  |  Kultura

    Zasebna umetniška zbirka Kroples prvič na ogled javnosti

    V Narodni galeriji je do 14. julija na ogled zasebna umetniška zbirka Kroples, ki je nastajala desetletja in je prvič na ogled javnosti. Predstavljen je izbor 66 del umetnikov iz druge polovice 19. in 20. stoletja, kot so Marko Pernhart, Ivana Kobilca, Anton Karinger, Rihard Jakopič, Ivan Grohar, Matija Jama, Hinko Smrekar in Zoran Mušič.