Jurij Hudolin: Objestnost: kratka kronika dolgega časa

Študentska založba, Ljubljana 2005, 5.390 SIT

Danijel Vončina | Mladina 43 | 30. 10. 2005

Ko k branju vzpodbudi že "žgečkljivo" avtorjevo opozorilo(str. 8): "Če izvzamemo svetovno znane osebe, je vsaka podobnost z živimi in mrtvimi ljudmi naključje in iluzija ..."

Ampak, da ne bo nesporazuma: Hudolinova kratka kronika dolgega časa (gre za desetletno obdobje pesnikovega bivanja, natančneje, rohnenja v oziroma po Ljubljani) se niti od daleč ne spogleduje z danes v/b/edno bolj in bolj popularnim poceni rumenim pisanjeklobasanjem, temveč, nasprotno, pred nami se, paradoksalno, navkljub že navedeni skorajvseizmišljiji, razvije in odvije surovo realističen romaneskni prikaz (po)storjenih svinjarij raznoraznih svinjarjev & svinjaric etc., po drugi strani pa smo priča globoko občutenim, že kar punčkasto nežno opisanim lepotijam življenja samega.

Ob tem samo še edini "najdljivi" očitek romanu: dejansko škoda, da je napisan v tretji osebi, saj s tem kar za nekaj "krošejev" izgubi na svoji udarnosti, pa tudi bralec je do sicer megašokantnih peripetij tretjeosebnega junaka, pesnika Svita Jagodnika precej bolj rezerviran, kot pa bi bil do prvoosebnega pripovedovalca.

No, zdaj pa - in v tem je tudi skrita tista prava vrednost romana - k "problemu" (potencialnega) bralstva: če na tem mestu zanemarimo tisto stotnijo najbolj zagretih, to je oseb/kinj, ki vedo ali pričakujejo, da se bodo v romanu kakorkolisižebodi prepoznali, potem nam ostane samo še t.i. črnobelo bralstvo. To pa pomeni, da bo njihova odločitev o popotovanju skozi ali definitivnemu izstopu iz romana padla že - po prvem Hudo(lin)kljunovem v uvodu zapisanem stavku.