Leta 1997 je Dwight Yoakam vsled božiča izdal čudovit album z naslovom Come On Christmas, na katerem tradicionalnega zvončkljanja in mežikanja lučk ni zaznati niti za vzorec. Od takrat dalje si vesele decembre pustim popestriti z eno božično kolekcijo, tako, ki bi morala po mojih normativih dogmatičnost prazničnega kiča nadgraditi po metodi žanrskega preigravanja klišejev.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Leta 1997 je Dwight Yoakam vsled božiča izdal čudovit album z naslovom Come On Christmas, na katerem tradicionalnega zvončkljanja in mežikanja lučk ni zaznati niti za vzorec. Od takrat dalje si vesele decembre pustim popestriti z eno božično kolekcijo, tako, ki bi morala po mojih normativih dogmatičnost prazničnega kiča nadgraditi po metodi žanrskega preigravanja klišejev.
Lani je to v poplavi božičnih albumov s ščepcem zdrave ironije uspelo dinozavrom Lynyrd Skynyrd, moj letošnji favorit pa je plošček, ki se ravnokar suka v plejerju. Štancanje božičnih albumov je sicer kantrijaška disciplina, v kateri so bluzerji, tudi tisti najbolj sredinskega profila, tekmovali zgolj kot drugoligaši.
Toda po 11. septembru bo vse drugače, smo slišali. A Christmas Celebration of Hope je prva, zagotovo pa ne zadnja praznična pesmarica legendarnega B.B. Kinga, ki niti ob preigravanju najbolj zlajnanih napevov ne pade iz ritma. Še več, viže, ki jih skozi svojo črno kitaro preseja B.B., so z vsakim poslušanjem manj priložnostne in bolj kraljevske. Pustite se presenetiti, prazniki so.
* * * *
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi