Gotta Serve Somebody: The Gospel Songs of Bob Dylan

CD '03, Sony/Columbia; distribucija: Dots Records

MXM | Mladina 27 | 9. 7. 2003

Vsakemu se slej ko prej tako ali drugače pripeti, da sreča Jezusa. Bobu Dylanu se je to zgodilo po koncu turneje leta 1978. V hotelski sobi je začutil neko prezenco, ki ni mogla biti nič drugega kot prav On. Zato je Bob prve tri mesece leta 1979 v lastni režiji porabil za intenziven študij Biblije s poudarkom na Stari zavezi. Spoznanja, občutke in asociacije je nato strnil na bazično odličnem albumu Slow Train Coming, ki je n-tič do vrelišča razpizdil glasbene kritike in x-tič šokiral publiko, odločeno, da se staremu dobremu Bobu ne bo pustila več šokirati.

No, gospelov in črnskih spiritualnih pesmi v najbolj orto verziji ga res še niso slišali peti in čeprav se je na Dylanov počasni vlak vkrcalo manj sopotnikov, kot jih je divjalo z njim po avtocesti 61, Bob pod pezo predsodkov tistih, ki so mislili, da so brez predsodkov, ni popustil. Nasprotno, posnel je “part deux” z naslovom Saved, na katerem je absolutne resnice z zavestno odpovedjo slehernemu dvomu še dodatno zrelativiziral. Gotta Serve Somebody po četrt stoletja obhaja Dylanov kontroverzni eksperiment preporoda in ga umetelno rekonstruira z recimo temu žanrsko neoporečnimi sredstvi ameriških ikon gospela. Deset najbolj eksplicitnih spiritualnih trenutkov s Slow Train in Saved (plus trdi bluesovski duet Boba Dylana z Mavisom Staplesom v sklepnem komadu Gonna Change My Way Of Thinking) v novi perspektivi, ki ni nič drugega kot iskren poklon Dylanovi večplastni ustvarjalnosti. Dober štof za insajderske meditacije o umetnikovih mladostnih portretih.

* * * * +