Ryan Adams: Rock N Roll
CD '03, Lost Highway; distribucija: Multimedia
Z odhodom iz markantne zasedbe Whiskeytown je Adams dokončno pokonzumiral svoj dokaj polnokrven ljubezenski odnos z alternativnimi podzvrstmi countryja. Če se je v tej smeri, zlasti na kritiško izpostavljenima albumoma Gold in Demolition, tu pa tam za noto ali dve še ozrl nazaj, je to storil v gnevu. Kar konec koncev pritiče mladcu z vizijo, ubranimi prsti in prominentnim kitarskim zvokom. Zdaj pri Ryanu poleg hiperproduktivne očitno nastopa konceptualna faza, ko mora s preteklostjo razčistiti še na simbolni ravni, in kaj je lahko bolj rudimentarno kot manifest v obliki ploščka z nedvoumnim sporočilom Rock N Roll, z množico verbalnih, muzikaličnih in idejnih variacij na nekatere žanrske mejnike. Recimo: Stooges so rekli 1969, Ryan pravi 1974. Joy Division so rekli She's Lost Control, Ryan pravi She's Lost Total Control. Pink Floyd so rekli Wish You Were Here in Ryan pravi - Wish You Were Here. Take reči. Skratka, Ryan pravi: glejte, poslušajte, poznam, obvladam. Moja glasba ni kar tako, ima zgodovinsko izpričano globino. Okej, Ryan, dojeli smo, tvoj rokenrol moramo že na ovitku pogledati v ogledalu, da ga vidimo prav. Škoda, ker nam tako pogled kot prisluh zastira samovšečna artistična poza, polna nebuloz in pubertetniške simbolike, skratka vse tisto, kar so rokerji po srcu preboleli z otroškimi boleznimi. Pred manifestom z naslovom Rock N Roll bi moral obvezno preštudirati vsaj tistega, ki so ga podpisali Motorhead, da o Lennonovem niti ne govorimo. Mimogrede, nedolgo tega je Ryan javno pizdil, ker ga zamenjujejo z Bryanom Adamsom. Še malo, pa bo pizdil, ker ga ne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
