| 

Patti Smith: Trampin'

CD '04, Columbia; distribucija: Menart

MXM  |  Mladina 22  |  4. 6. 2004

“Zmes treh rock akordov in moči besed,” je Patti nekoč jedrnato opisala svojo glasbo, ki se nikoli, niti v osebno izpovednih trenutkih, ni odrekla angažiranosti. V tridesetih letih njenega glasbenega ustvarjanja oziroma od prvenca Horses (1975) se je (z izjemo prestopa od Ariste h Columbii) spremenilo bore malo, kar pomeni, da je tudi Trampin' v srcu političen album. Ne sicer političen v smislu propagiranja določene opcije ali ideologije, ampak v smislu solidariziranja s “kolateralno škodo”, neštetimi anonimnimi žrtvami, ki jih opcije in ideologije puščajo za sabo.

Še več, Trampin' je takorekoč klon albuma Radio Ethiopia iz leta 1976, s to razliko, da je barvitost Pattijinega glasbenega izraza tokrat širša, lirični pasusi osebnejši in bolj občuteni, angažirani recitali kot Gandhi ali Radio Baghdad pa daljši in bolj pesimistični. Splet ljubezni in bolečine, ki v labirintu 11. septembra, Afganistana in Iraka brez upa zmage išče obrise neke druge Amerike.

* * * 1/2