PAMFLET / Bernard Nežmah: Dobri možje s sumljivimi darovi

"Zdaj bodo moje prioritete regije", je ob kosilu predsednikov strank vladajoče koalicije napovedal premier Janez Drnovšek. -??? Le nekaj tednov pred tem je prek ministra za zdravstvo Dušana Kebra začel postopek ukinitve jeseniške porodnišnice. Še prej se je prek ministra energetike Janeza Kopača spustil v boj z Mariborčani, ki jim v njihovo mesto noče postaviti sedeža Elektro holdinga.

Zadnji dve veliki simbolni dejanji Drnovškove vlade sta protiregionalni. Nezdružljivo protislovje.

Nikakor, za to so potrebni nadležni mediji. Novinar, ki bi premiera takoj po zgodovinskem stavku povprašal, ali to pomeni, da bo Elektro holding le prestavil v Maribor. Gospod Drnovšek bi bil tedaj prisiljen v odgovor: ne, ne tega pa nisem imel v mislih. V hipu bi se razkadilo njegovo prodajanje megle.

Ker pa mediji prvega moža vlade na tiskovnih konferencah ne zgrabijo za besedo, živimo spokojno v medijski sliki države, kjer se serija dogodkov ne povezujejo v eno zgodbo.

Sicer pa smo pred tedni lahko poslušali Drnovškovo napoved, da bo drugo leto morebiti kandidiral na predsedniških volitvah in zaokrožil premierski mandat. Zaokrožil? Namesto celega mandata ( 4 leta) predvideva možnost polovičnega mandata. Toda temu se po slovensko reče, da bo na polovici predčasno prekinil, ne pa zaokrožil mandat!

Če boste v gostilni račun za slabih 5 tisočakov poravnali z bankovcem za 10 tisočakov in natakarju rekli, da naj zaokroži, se vam ne bo nasmehnil in odšel, temveč vrnil polovico.

Toda za Drnovškovo popularnost morajo celo besede dobiti nove pomene!

Tudi vsebine dobrodelnosti se krucialno spreminjajo. Doslej so se pojavljali donatorji, ki so podarjali denarje, za to pa bili poplačani z nekaj medijske hvale.

Zdaj se pojavil direktor "Mercatorja", ki javnosti sporoči, da bo pomagal Ginekološki kliniki v Ljubljani tako, da bo njegovo podjetje plačevalo mesto enega asistenta na perinatalnem oddelku, da pa bodo njegovi zaposleni lahko en dan v tednu koristili njegove usluge.

Če je pokojni milijonar in dobri mož iz Negove Ivan Kramberger nekoč bolnišnicam kupoval aparate in nosil svežnje denarjev, pa direktor Zoran Janković prek donacije poskuša pograbi vajeti gospodarja. Zdaj si bo v državnem Kliničnem centru kupil svojo ordinacijo, pa imel na "Mercatorjevi" plačilni listi še zdravnike? Prihodnjič bo na Ekonomski fakulteti plačeval mesto profesorja ekonomije, ki bo imel eno popoldne v mesecu izpite samo za "Mercatorjeve" študente???

Na mesto tajnika SLS+SKD je priletel Andraž Vehovar in se med potjo še včlanil v stranko. Stranka, ki je na volitvah 2000 doživela katastrofalni poraz, je očitno v čedalje hujši agoniji. Dobesedno z Lune je nekdanji olimpijski vicešampion treščil na mesto drugega moža stranke.

Športniki v politiki so doslej odigrali epizodne vloge, ki so se po pravilu iztekle v poraze. Tako je košarkar Ivo Daneu l. 1990 na listi socialistov prišel za dve leti v prvi parlament, Brigita Bukovec je l. 1998 postala mestna svetnica na listi LDS, a papirnata, za katero ni ostala niti nobena javno znana svetniška izjava.

V Olimpijskem komiteju Slovenije sodeluje dvakratni olimpijski prvak Miro Cerar, toda vsem je samoumevno, da legendarni šampion ni predsednik OK Slovenije. Za svetovni imidž Slovenije je pač bolje, da ta komite vodi nekdanji sekretar zvez komunistov Janez Kocijančič. Ukrajinci npr. so ravnali drugače in v mednarodne olimpijske organe poslali atleta Sergeja Bubko, ne pa nekdanjega predsednika vaškega kolhoza.

Prvi mož slovenske katoliške cerkve nadškof Franc Rode je na škofovski konferenci spregovoril o kratkem stiku z Vatikanom. Pred sprejetjem sklepov sinode so dobili iz svetega mesta kar za 5 strani terminoloških pripomb in eno vsebinsko. Vatikan namreč zahteva, da je škof ordinarij osebno odgovoren za vodenje škofije. Kaj to pomeni? Da so slovenski škofje hoteli organizirati bolj kolektivno vodenje, da pa so prišli v navzkrižje z voljo Rima.

Ker veljajo cerkveni dostojanstveniki za odlični mojstre izražanja, ki obenem obvladajo tudi tuje jezike, bi človek težko verjel, da je vrh slovenske katoliške cerkve spisal za 5 strani terminoloških nedoslednosti. A ker besedilo teh pripomb ni javno znano, lahko iz vsega skupaj razberemo konflikt med slovenskimi škofi in Vatikanom. Očitno tudi katoliška cerkev ni več monolitna organizacija.

P.S. Ena izmed e-mail bralk je bila zgrožena nad tistim delom mojih argumentov zoper gradnjo novega nogometnega štadiona v Ljubljani, ko sem navedel le številko 400 gledalcev na takrat zadnji ligaški tekmi. Tokrat navajam uradno statistiko Simobil.lige, ki poroča, da je imela Olimpija 1000 gledalcev na tekmi proti Primorju, 1200 (Publikum), 400 (Šmartno), 500 (Nova Gorica), 600 (Rudar), 700 (Domžale), Korotan (600). 5.000 gledalcev je prišlo na 7 tekem, torej dobrih 700 na tekmo. Da bi iz denarja mestnih davkoplačevalcev gradili nov štadion za 15 ali več tisoč gledalcev? Sicer pa nogometašev na SP ni pripeljal domači moderni stadion, temveč Katančeva genialnost, sodniki kot iz pravljice, izjemna igralska tovarišija in borbenost, sreča in slabo vreme, ki je iz lepih igrišč napravilo nemogoče igralne terene. Množica navijačev po vseh slovenskih mestih pa dokazuje, da bi imela sedanja reprezentanca poln stadion tudi na mariborskem ali kateremkoli drugem stadionu izven Ljubljane. Ljubljanski podžupan Colarič, pod katerega umnim vodenjem kluba je Olimpija padla proti dnu prvoligaške lestvice, pa si kupuje popularnost z obljubami nogometnim navijačem o novem mestnem stadionu.