Pamflet / Bernard Nežmah: Po nareku miloševićevskega duha

V prejšnjem tisočletju so se zgodila devetdeseta leta na Kosovu. Kaj je že bilo? Srbski režim je najprej sistematično odpuščal Albance iz šol, bolnišnic, jim postavil marionetne vlade, napravil farso iz volitev, ter jih šikaniral, maltretiral in z njimi napolnil zapore. Tako kot se je rodil partizanski upor zoper okupatorje, tako je zoper srbski državni teror nastopila Osvobodilna vojska Kosova (OVK). Nato je prišel dan D, ko so srbske vojaške in policijske enote s tanki in aviacijo kot buldožer šle prek Kosova, izvajale etnično čiščenje, ves svet je bil zgrožen nad grozodejstvi in morijami, ki jih je doživljalo albansko prebivalstvo, tudi slovenska javnost. Zlo so prekinili šele napadi NATA, zaradi katerih se je bila srbska soldateska primorana umakniti. Za njo so ostale jame in rudniški rovi, iz katerih so potem leta izkopavali trupla pobitih nesrečnikov.

Vmes so minila 4 leta. Slovenski policisti so prejšnji teden izvedli izjemno akcijo. Aretirali so vojnega zločinca Agima Cekuja, nekdanjega poveljnika OVK.

Prispevek slovenske države v borbi zoper vojna hudodelstva. Toda, že naslednji dan se je izkazalo, da so imeli v priporu gospoda Agima Cekuja, za katerega je mednarodna uprava na Kosovu zahtevala takojšnjo izpustitev. In obenem se je oglasil srbski premier Zoran Živković, ki je pohvalil aretacijo slovenskih državnih organov.

Slovenski policisti so torej gospodu Cekuju vzeli svobodo po zahtevi in želji srbskega pravosodja.

V vojni se seveda množijo zločini, bes in maščevanje dostikrat dosežeta, da se tudi šibkejša stran spozabi nad človečnostjo. In srbski mediji res že nekaj let pripovedujejo o ubijanjih srbskega prebivalstva na Kosovu.

Toda, ali so srbska vlada in mediji res kredibilni faktor? Kje sta že danes gospoda z mednarodne tiralice Radovan Karadžić in Ratko Mladić? Koliko let že srbske oblasti mižijo na vsa možna očesa, ignorirajoč obtožbe, ki jih zoper njiju niso vložili bosanski muslimani, temveč haaško sodišče? Kakšen svetovni dogodek je vsakič, ko srbsko pravosodje in policija aretirata koga iz seznama vojnih zločincev. O generalu Nebojši Pavkoviću, ki je vodil srbsko čiščenje na Kosovu, še nismo slišali, kako je končal na letalu za Haag. Isti ljudje, ki doma ne spoštujejo mednarodnih tiralic, sami izdajajo tiralice za bojne poveljnike sosednjih pokrajin. - ???????

V jugoslovanskih vojnah ima edino haaško sodišče nesporno kredibilnost, ko izda tiralico za osumljenimi zločinov.

Slovenska policija pa hop po Cekuju po nalogu srbske. Pa to se ni dogajalo niti konec osemdesetih, še v času rajnke Jugoslavije!

Mož, ki je utelešal gandijevsko miroljubnost Kosovarjev, je bil Ibrahim Rugova. Danes je predsednik Kosova in celo on je v sredo ostro obsodil Cekujevo aretacijo ter izpostavil, da je to nesprejemljivo za ustanove in ljudstvo pokrajine. Opozoril je slovenske oblasti, da "nimajo pravice zlorabljati uglednih osebnosti in državljanov Kosova na podlagi skonstruiranih obtožb neke sosednje države".

Svetovna blamaža! Kaj je naredil minister za policijo Rado Bohinc? Se je mar opravičil gospodu Cekuju? Se je morebiti oglasil njegov šef Anton Rop in v pismu kosovskemu predsedniku obžaloval incident? Je kdo od odgovornih odstopil?

Do sobote zjutraj nič, nič in še en velik nič. Potem ko se je Slovenija l. 1991 osamosvojila, da bi ji ne bilo treba voditi politike po beograjskem diktatu, se je 12 let kasneje samoiniciativno podredila srbski politiki. -!??

Ena bolj bolečih vesti, ki pa je končala kot mala tema, je ugotovitev, da v EU ni sredstev za posodobitev železniških prog, ki vodijo od zahoda prek vzhoda države. Slovenska politika preprosto ni kandidirala s projektom. Ne bivši premier Janez Drnovšek, ne aktualni Anton Rop kot nekoč njegova desna roka, nista prenove železnic videla kot prioriteto. Glede železnic ju je zanimala le privatizacija, o kateri je bil spomladi razpisan še referendum. Najbolj ekološko prijazen transport, ki bi z državnih cest lahko pobral cele kompozicije tovora, ki ga drugače prevažajo kamioni, ni topika vladajočih koalicij. Še več, tako so bili ignorantni, da se niso potrudili niti do evropskih fondov. Skrb za manj onesnažen zrak, ki ga vdihava prebivalstvo, ni v njihovi agendi.

A ljudstvu je očitno vseeno, kaj počne, točneje, kaj ne počne vlada. Po zadnjih izračunih Politbarometra ima LDS 3 krat več glasov od najbližje tekmice.

Pravi novum pa je Zamernikova parlamentarna komisija. Če so bile dosedanje značilnosti parlamentarnih komisij notranji politični spopadi za interpretacijo dogodkov, je ta usmerjena k iskanju stvari same. Preseneča z zaslišanji, tokrat je povabila gospoda Bogdana Ribiča. Spoznanje je ledeno. Človek, ki je opozoril na nepravilnosti v delovanju NKBM, ni postal heroj, ampak so ga vrgli iz službe. Tokrat prosi komisijo, da doseže od največje štajerske banke, da ga odveže molčečnosti. Njegov primer je alarmanten, zakaj ponazarja, kako kriminalisti, tožilci in vrh banke sami po sebi niso ukrepali, ko so bili soočeni s pranjem denarja. Kje je tu pravna država? Je ni. Izsledki Zamernikove komisije postajajo že antologijski, ker počne eno samo preprosto stvar: sledi dogodkom in niza zaporedje vpletenih, se posledično sprašuje, kdo bi po funkciji moral ukrepati, a ni. In že zakrite rabote spravlja pred oči javnosti.