Pamflet / Bernard Nežmah: Kotišče krivic
Zakaj toliko množičnih kršitev človekovih pravic?
MLADINA, št. 3, 22. 1. 2004

© Tomo Lavrič
Zadnji dve veliki politični akciji kažeta, kako vladajoči par LDS-ZLSD sistematično popravlja dolgoletne krivice. Vsak čas bo zrasla prva džamija in izbrisanim bodo povrnjene ustavne pravice.

© Tomo Lavrič
Zadnji dve veliki politični akciji kažeta, kako vladajoči par LDS-ZLSD sistematično popravlja dolgoletne krivice. Vsak čas bo zrasla prva džamija in izbrisanim bodo povrnjene ustavne pravice.
Toda v zadnjem tednu smo doživeli dej vu iz časov trdorokcev. Novinar TV SLO Jože Možina je posnel dokumentarno oddajo o pobojih civilistov med drugo vojno, ki jih je vršil eksekucijski del partizanov oz. VOS. Časopisi so že napovedali in reklamirali oddajo, ko je intervenirala glavna urednica. Gospa Mojca Menart je naenkrat ugotovila, da je oddaja predolga za 10 minut in takoj so sledile konsekvence: s teleteksta nacionalke so umaknili napoved prispevka, ki so ga zamenjali s kanadsko oddajo Zajedalci. Pomenljivo! Da je dolžina irelevanten izgovor, pove že dejstvo, da se vsaka nogometna tekma zaradi sodnikovih podaljškov avtomatično podaljša za 10 minut, predvsem pa drugi post festum udarec, ko je čez kakšen dan prišla zahteva iz borčevskih vrst po prepovedi predvajanja oddaje zaradi zahtevka po umiku pogovora s predstavnikom ZZB NOV.
Upor novinarjev in urednikov, protest hišnega sindikata in glas Društva novinarjev Slovenije so nato preglasili poskus cenzure in oddaja je bila vseeno objavljena v celoti.
O čem je pripovedovala? Nizala je pretresljive zgodbe preživelih, ki so jim partijski aktivisti pobili starše, celo mimo ad hoc vojaških sodišč so pobijali civiliste. A tragika je globlja, po ubojih so skrili tudi trupla, tako da številni prizadeti že več kot pol stoletja tavajo za grobovi svojih. Leta 2004 je tako kamera pokazala pretresljivo sceno, kako so na nekem polju bagerji naposled izkopali trupli pobitega očeta in matere. 58 let je nesrečna hči čakala in iskala posmrtne ostanke svojih staršev. In z njo še tisoči.
Ali je par ZLSD-LDS angažiran pri tej odpravi krivic, ki jih poznamo drugače iz argentinskih in čilenskih časov vojaške hunte, ko so ljudje množično izginjali. - ??? Nak, tu jih ni opaziti. Ljudem, ki jih teži grozljivo breme, ko ne vedo, kje so pokopani njihovi najdražji, vladajoča os ne priskoči na pomoč ne z zakoni ne s sistematičnimi akcijami.
Pred slabima dvema letoma je tedanji odg. urednik nacionalke Uroš Lipušček preprečil objavo vesti o alarmantni ceni "Drnovškovega" aviona, 57 milijonov dolarjev. Po enotni akciji novinarjev in urednikov se je njegovo urednikovanje v hipu končalo. Pač, svet RTV SLO, ki ga vodi Janez Kocijančič (nekdanji šef ZLSD), je na seji začudeno ugotovil, da prepoved objave ni pomenila cenzure!!!
Bo usoda zdajšnje glavne urednice enaka? Gospod Kocijančič jo bo kajpak s svojimi podprl v njeni profesionalnosti. A facta bruta so, da se je pod njegovim vodenjem sveta pojavil nov tip ključnih urednikov, ki pri političnih oddajah posegajo po cenzuri. Sicer pa je pisatelj Rudi Šeligo že po konstitutivni seji, na kateri so je bil izbran nekdanji sekretar zveze komunistov za predsednika sveta, protestno odstopil z besedami: razmere so slabe, od zdaj se bodo še slabšale.
Če se vrnemo k skrbi za človekove pravice. Poleg med vojno ubitih civilistov, so podobno odrinjeni bolniki z azbestozo, pa starši iz mešanih zakonov, ki jim vlada in parlament že leta ne uzakonita ustavnih pravic.
Zakaj v določenih primerih krivic tako vneta akcija dvojčka LDS-ZLSD, v drugih pa ignoranca in brezbrižnost? Kaj je skupna značilnost zadev džamije in izbrisanih? Par LDS-ZLSD je bil tudi tu desetletje neobčutljiv za tegobe prizadetih. V starem režimu tudi ni bilo teorije, da postavijo mošejo v Ljubljani, pa takratni škof Pogačnik in gospodje Miha Jarc in Andrej Umek še pisnili ne bi.
Ergo, vladajoči stranki poskrbita za pravice manjšinskih skupin točno tedaj, ko vesta, da jim bo politična konkurenca ostro nasprotovala.
Kdo bo tu porekel, tudi dobro, je pač politična demokracija spodbuda, da se vsaj kakšna izmed krivic popravi.
Toda, tu izvira težji problem: kako, da vseskozi prihaja do novih in novih sistematičnih kršenj človekovih pravic?
Lansko leto je bil izveden referendum o povračilu za vlaganje v telefonijo, ki je množici prebivalcem Slovenije, ki so za telefonski priključek plačali enormne cene priključka, povrnil del sredstev.
Zakaj je že prišlo do referenduma? Ker minister za informacijsko družbo Pavle Gantar o povračilu denarja niti slišati ni hotel.
Kot problem se pojavljajo številne kategorije oškodovancev, ki jih vladajoči dvojec LDS-ZLSD sistematično ignorira, v dveh primerih pa je odreagiral sedaj, leto pred volitvami.
Nauk zgodbe, v dobrobit človekovih pravic je vsekakor strah vladajočih, da bi jih na volitvah premagala opozicija. Prav realna možnost, da opozicijske stranke zmagajo, je največji garant demokratičnosti.
Sicer pa sSlovenija postaja otok med postjugoslovanskimi državami. Na Hrvaškem se oblast sistematično menjuje, Mladoračani, Tuđmani, Račani, Posttuđmani, celo v Srbiji teče princip rotacij: Miloševići, Đinđići, Šešljevci. Politični zakon, ki velja na Slovenskem, glasuj za LDS, ker bo drugače slabše, je v Srbiji ugasnil, po tem, ko je desetletje veljalo: glasuj za Miloševićeve, kakršnikoli že so, saj so drugi še slabši in nevarnejši.