Joker iz Foruma 21

Kriminalisti, pogajalci, direktorji, svetniki in pogrebniki.

Mladina 10 | 14. 3. 2004

Mediji so minuli teden takorekoč vsakodnevno poročali o akcijah policije in tožilstva. Tokrat niso lovili malih kriminalcev, ampak velike primere poskusov podkupovanj in finančnega kriminala. V Novem Mestu so privedli šefa mestne komunale, v Tržiču župana Pavleta Ruparja, v Ljubljani nekdanjo direktorico Zavarovalnice Triglav Nado Klemenčič, potem nekdanji vrh Kliničnega centra ter direktorja Autocommerca Hermana Rigelnika. Če odmislimo finalno usodo teh postopkov pred sodiščem oz. njihovo utemeljenost, preseneča, da so vsi ti primeri zgodili naenkrat. Pet različnih primerov, s katerimi so se ukvarjali mesece, če ne leta, je bilo sočasno vrženi pred javnost. -??? Kaj se je že dogajalo minuli teden? Velika parlamentarna seja o SIB banki, na kateri so opozicijski poslanci očitali vladi in njenim službam pregona popolno neučinkovitost in nedejavnost.

In sedaj akcijski teden kot dokaz za ljudstvo, da opozicija zlonamerno kritizira vlado, saj je vendar že s prostim očesom vidno, kako ta v resnici zavzeto in neizprosno tolče po vseh, katerekoli politične barve že so!!!

Potem ko glavnega pogajalca z EU gospoda Janeza Potočnika slavita tako politika kot glas naroda - saj je vendar simpatičen, nikoli jezen, nekonflikten, se ne udinja strankam -, je Slovenijo zadela ledena vest. Kar nekaj držav EU je sklenilo, da bo uvedlo prehodno obdobje, v katerem bodo omejile zaposlovanje delavcev iz novih članic EU. Slovenija bo polnopravna članica, njeni eksperti, inženirji, mojstri in fizikalci pa imajo drugorazredni status!!! - Kje je genijalnost simpatikusa med pogajalci? Še več, ne dosti manjši Ciper s primerljivim standardom s slovenskim je izvzet iz restrikcij.

Toda tudi tu ravna vlada podobno kot pri kriminalistično-tožilskem tednu. Dežurna tema je sprememba davčne politike, ki naj bi prinesla zaposlenim po 5.000 bruto tolarjev mesečno. Se pravi, po 3 jurčke več v žep.

V deželi, kjer prebivalstvo zlepa ni deležno konkretne ugodnosti, niti ni slabo. Pa vendar, tu je oblast lekarniško skopa. Bolj dobrohotna od birmanskih botrov se kaže na drugem področju, ko določa nagrade in tarife notarjev in dopušča megalomanske plače direktorjev. POP TV je npr. izpostavil direktorico javnega zavoda Cene Štupar, ki je na mesec potegnila krepko čez 2 milijona bruto. Kolikokrat gre 5 bruto delavskih tisoč v to vsotico? - 400 krat.

Zadeve so farsične, če direktorica minornega šolskega zavoda dobi še enkrat večjo plačo kot rektor univerze. Zakaj? Čemu?? Kako???

Obramba vlade je seveda ta, da ona nima neposredne oblasti nad direktorskim stampedom plač v javnih zavodih. Da so tam vendar legalno izbrani nadzorniki v svetih zavodov.

Prepoceni, ko je prvi mož Telekoma Peter Grašek na seji sklenil, da bo pripojil Siol, je minister Pavle Gantar vsega nekaj ur kasneje napovedal, da to ne bo šlo. In čez teden ga je Nadzorni svet že odstavil. Kadar je oblast odločena, da nekaj doseže, to stori brez težav. Samo direktorski ekstra milijončki v javnih zavodih so tabu. Zakaj pravzaprav? - Očitno vladi ni nikakor do tega, da se tu reči dramatično spremenijo. Edini racionalni razlog, ki se kaže, je ta, da so to nagradni foteljčki za njihove oziroma za one, ki poslušno sodelujejo z vladajočimi strankami.

Vladajoči par LDS in ZLSD je trenutno bolj aktiven v spektaklu okrog džamije. Večina mestnih svetnikov je namreč zadržala pobudo za razpis referenduma o lokaciji islamskega centra, češ, da je protiustaven in zadevo predala v presojo Ustavnemu sodišču.

Pri Alahu, zakaj tega niso storili že pred tedni za seji (???????), na kateri so se isti svetniki vzdržali od glasovanja, potem pa naložili županji Danici Simšič, da ona presodi, kako in kaj. Če jim je v prvi vrsti res za to, da v Ljubljani zasije džamija, zakaj so potem oni tisti, ki zavlačujejo????? Bolj kot izgradnja muslimanske cerkve jim pač šteje ustvarjanje ozračja, v katerem lahko opozicijo prikazujejo kot vir ksenofobije. Po načelu: dlje ko traja pat pozicija, bolje je za nas.

Slabo se je končalo sicer za makedonskega predsednika Borisa Trajkovskega, ki je smrtno strmoglavil z letalom. Potoval je v Mostar, na mednarodno srečanje, na katerem naj bi se sestal tudi s slovenskim premierom Antonom Ropom. Po tragediji je slovenski predsednik vlade kajpak odpovedal svoj polet tako kot tudi hrvaški predsednik Stipe Mesić. Toda premier Rop ni našel časa, da bi potem odšel vsaj na veličastni pogreb prvega politika Makedonije, ki ga je na poslednjo pot spremljalo nekaj deset tisoč prebivalcev Makedonije, ob njih pa še 15 državnih predsednikov, med njimi evropski komisar Romano Prodi, predsedniki Estonije, Švice, Bosne, Hrvaške, premier Ukrajine, švedski zunanji minister, turški vicepremier, litovski obrambni minister etc. Izmed balkanskih dežel je pogreb bojkotirala le uradna slovenska država, ki je poslala drugorazredno delegacijo mrtvih duš. Vodil jo je namreč upokojeni predsednik Milan Kučan, pod komando pa mu dali še ministrico v odstopanju Teo Petrin, ki je imenovana že na ambasadorsko mesto?

Zanimivo, ne premiera, ne državnega predsednika, ne zunanjega ministra, ne predsednika parlamenta, ne obrambnega ministra, ne kateregakoli izmed dejavnih ministrov niso poslali v Makedonijo. -!!!!!!? Pri stranskih vratih pa so nazaj v uradno politiko reaktivirali upokojenega Kučana!??

Premier Rop, ki drugače najde čas, da se udeleži zakuske ob nastajanju Kučanovega Foruma 21, ni videl političnega ali gospodarskega interesa, da izkaže posthumno spoštovanje predsedniku Trajkovskemu. Domača predvolilna kuhinja tako daleč presega mednarodne interese države.

Ko je umrl predsednik Tito, se je v Beogradu zbral vesoljni svet predsednikov, kraljev, princov in šejkov, manjkal pa je eden - ameriški predsednik Jimmy Carter, ki se je opravičil in na pogreb poslal svojo mater, vendar pa je kljub distanci v državo komunistične diktature vseeno poslal svojega podpredsednika.