pamflet / Bernard Nežmah: Zatišje pred viharjem

Povolilni tedni so v deželo prinesli neverjetni spokoj. Potencialni mandatar Janez Janša preseneča z blagostjo, naklonjen je Desusu, spravljiv do združene liste, dobrohoten do manjšinskih poslancev: naj se odločita kakorkoli bosta presodila, pohvalen do SNS, češ, da tako dobre poslanske skupine še ni imela, v Magu je izrazil celo sočutje in razumevanje do premiera Antona Ropa; na lastni koži je pač izkusil usodo poraženca.

Je to farsa idile? Volk v jagnjevem kožuhu?

Postavimo hipotetični volilni izid, ko bi SDS zbrala 29 poslancev, NSi 13 in SLS 7. Koalicija, ki jo je nakazoval zbor za republiko, bi tehtala 49 glasov. Lepa večina v parlamentu 49 vs 41, ali celo 51 vs. 39, če bi poslanca manjšin tiho podpirala vlado.

V teh okvirih bi primus vladajoče koalicije predstavil določen vladni program in prek parlamenta začel sprejemati zakone po svoji meri. Brez posebnega takta in odprtega ušesa za poražence, če prosto potenciramo.

Ker pa je politična realnost drugačna, je ta tista, ki določa kompromisni okvir vladanja. Ki pravzaprav sili v spremembo starega antagonizma med levico (LDS, ZLSD, Desus) in desnico (SDS, NSi, SLS). Politika 46 glasu se zdi, da se seli v zgodovino.

Karte se mešajo na novo. Tudi na strani opozicije ni namreč samoumevno, da denimo opozicijska LDS konča mandat 2008 kot najmočnejša stranka politične alternative.

Pomenljivo je dejstvo, da ni odstopil avtor največjega poraza LDS v zgodovini, Anton Rop. Še več, stranka ga je nagradila z mestom vodje poslanske skupine. -???

Naenkrat je mogočna partija ostala brez alternative, ni in ni videti novega liderja, ki bi stopil na ruševine. Še huje, novopečeni veljak Matej Lahovnik je ob novici poraza izrekel besede, da jim samo Bog lahko še pomaga.

- Si lahko predstavljate nekdanje predsednike in podpredsednike Janeza Drnovška, Jožefa Školča, Viko Potočnik, Jašo Zlobca, Bogomirja Kovača, Igorja Bavčarja ali Mileta Šetinca, ki bi ob podobnem polomu klicali na pomoč Boga??? Da bi v svojo retoriko vpletel prošnjo Stvarniku Gregor Golobič ali Zoran Thaler? Še bolj nazorna sprememba besednjaka postane, če obudimo spomin na parlamentarni vzklik Antona Anderliča, ko se je protivil, da bi v parlamentu uzakonili odločbo Ustavnega sodišča glede vpeljave večinskega volilnega sistema: ni ga Boga nad menoj, ki bi mi ukazoval, kako bom glasoval!

Sedaj pa je nastopilo obdobje: bog pomagaj. -????????? Tudi edini veliki politični spopad, ki trenutno veje, je boj za oslovo senco. Medtem ko starega parlamenta de facto ni več, poslanci LDS goreče protestirajo zoper Jožeta Jerovška, ker ne skliče na novo prekinjene seje parlamentarne komisije, ki so jo pred časom sami protestno zapustili.

Medtem pa odbijajo novi časi, še pol leta nazaj se je kazal spopad okoli izbrisanih kot mortalen, danes si lahko prvak SDS privošči blagohotnost: ne bomo sprejemali novih zakonov; če ne odločimo družno z ustavno večino, pustimo raje stanje status quo. - ???

Zmagovalec lahko nadaljuje politiko dosedanje oblasti, kar dokazuje, da je bil veliki spopad med takoimenovnimi naprednimi in nacionalističnimi le teater za volilce. Zanimivo bo opazovati, kako se bo odločila mestna ljubljanska oblast LDS-ZLSD: ali bo udejanila svoje obljube in dala finalni blagoslov za začetek gradnje džamije v prestolnici, ali pa bo še naprej igrala

"nedolžne" liberalce, ki so prisiljeni biti konzervativci, samo za to, da preprečijo, da ne pridejo na oblast pravi konzervativci?

Značilnost vladavine LDS je bila v fiktivni predstavi, da so na strani izbrisanih, muslimanov, gejev etc. Če kdaj, bi v času popolne dominacije nad glasovalnim strojem parlamenta lahko izglasovali zakon o registraciji istospolnih partnerstev. Vendar pa so poslanci te libertine stranke predlog zakona tako pozno spustili v prvo obravnavo, da jih je prehitel volilni zvonec.

Praktično gledano, ne leva ne desna koalicija ne podpirata pravic gejev.

Kdo bi seveda ugovarjal, da gre za usodno razliko, češ, eni se vsaj verbalno zavzemajo za pravice drugače usmerjenih. - Nesmisel, na enem soočenj smo poslušali Boruta Pahorja, ki podpira tak zakon, in Andreja Bajuka, ki mirne duše izusti, da nima nič proti gejem, da pa osebno ni za zakonski okvir, ki ga razume le v paru moža in žene.

Pri Zevsu, kje je tu stvarna razlika, ko tudi stran, ki se zavzema za zakonsko potrditev gejevskih parov, ustreznega zakona ne sprejme???

Če Janša v politiko ne postavi v ospredje izbrisanih, džamije, verouka v šolah, totalne čistke starih kadrov in ideološke borbe zoper partijski NOB, kaj sploh še ostane od retorike takoimenovanega levega bloka?

Skratka, prihaja čas drugačnih političnih spopadov med bodočo vladajočo koalicijo in opozicijo. Čas, da se LDS, ZLSD in Desus emancipirajo od moderiranja Milana Kučana, da poiščejo nove vsebine politike, da reflektirajo lastni položaj in da povežejo obljube z dejanji. Biti apriori proti JJ je anahroni politični koncept.