kolumna / Matevž Krivic: Sprenevedanje - ali neverjetna ignoranca?

Ni dolgo, kar sem v Mladini objavil članek "Odgovornost narašča", namreč Drnovškova. Gospod sedanji predsednik republike si seveda ne bo mazal rok in ugleda z odgovarjanjem na javne kritike - raje ugled sebi in državi maže z nadaljnjim sprenevedanjem (ali morda z nedopustno ignoranco o tako hudem moralnem in pravnem problemu), kot je to pokazal v nedavnem intervjuju na TVS.

V omenjenem članku sem napisal, da njegova "aktualna politična odgovornost danes seveda vpije do neba: zlasti za sramotni molk na škandalozne zahteve Štera&Co., naj se prepreči takojšnje uresničevanje 'operativnega' dela odločbe US". In dalje: "Drnovšek je bil takrat ... opozorjen na mnoge pravno in politično nevzdržne pojave - ne pa tudi na nezakonitost izbrisa samega. Za slednje bi mogel in moral vedeti šele od februarja 1999 dalje, ko je bilo to zapisano v odločbi US - če bi odločbe US bral. Pa jih seveda nikoli ni. Kar ga seveda ne rešuje niti subjektivne odgovornosti, kaj šele objektivne - le tega, da je odločbo US kršil zavestno in namenoma, mu seveda ni mogoče očitati. Ali, da je že leta 1994 vedel za to, kar danes imenujemo nezakoniti izbris. Vedel pa je za njegove pravno in politično nevzdržne posledice - za vse, na kar ga je opozoril prof. Bavcon."

Toda med samim izbrisom in njegovimi posledicami še danes, ko je že vse znano, ne zna ali noče razlikovati.

V najnovejšem intervjuju na TVS je (nehote?) potrdil mojo gornjo trditev, da odločb US nikoli ne bere. Prebral namreč ni niti te zadnje o izbrisanih, glede katere je v zadnjem času prejel celo dva javna poziva (apel devetnajsterice in nato v vednost še moj odgovor nanj). Devetnajsterica je njega ter Pahorja in Ropa pozivala, naj preprečijo takojšnje izvrševanje zelo pomembnega dela odločbe US - jaz pa sem opozarjal vse tri na skrajno nedopustnost takih pozivov in nereagiranja nanje. Dovolj motivov torej, da bi Drnovšek vsaj to odločbo US sam prebral, da bi videl, za kaj pravzaprav gre, in da bi se potem lahko odgovorno odločil, kako bo na te javne pozive (kot domnevna "moralna avtoriteta") reagiral.

In kako zdaj vemo, da tudi te odločbe US ni blagovolil prebrati? Preprosto zato, ker je v intervjuju neprestano govoril samo o tem, kot da gre za vračanje državljanstva (celo, da je US izbrisanim "priznalo državljanstva za nazaj do leta 1992"!). Ne ve torej niti tega, da to sploh ni res, ampak da je znameniti "izbris" 26. 2. 1992 pomenil "samo" nezakonit in skriven odvzem zakonito pridobljenega statusa stalnega prebivalca Slovenije - o čemer že več kot leto dni potekajo srdite polemike po vseh medijih, aprila pa je o tem ponovno odločalo še ustavno sodišče. Ampak našega predsednika republike nič od tega ne zanima toliko, da bi se vsaj pošteno seznanil s tem, o čem se ljudje v njegovi državi tako srdito prepirajo.

Pa je sploh možno, da tega res ne ve? Če je bil že sam, recimo, tako zaposlen s pomembnejšimi vprašanji, da odločbe US res še ni utegnil prebrati - zakaj mu pa država plačuje cel štab svetovalcev? Menda ga niso namenoma napačno informirali ali pa so tako nesposobni, da sodnih odločb ne razumejo? In če so ga prav informirali - zakaj potem z neresničnimi trditvami javnost dezinformira on? Človek se res sprašuje, ali je tolikšna ignoranca na tako visokem položaju res možna - zato v naslovu tudi domneva o možnem sprenevedanju. A naj gre za eno ali drugo, za sprenevedanje ali za neverjetno ignoranco, oboje je skrajno neodgovorno - ob tako hudem moralnem in pravnem problemu naravnost zaprepaščujoče.

Sprenevedanje pa je nedvomno Drnovškovo stališče, ki sem ga kritiziral že v omenjenem članku, a ga je v intervjuju neženirano ponovil - da stanje ni bilo tako katastrofalno za vse (kot prikazuje prof. Bavcon), ampak da je šlo le za posamezne primere krivic, ki jih je treba popraviti. Na to neverjetno sprenevedanje je seveda treba Drnovšku odgovoriti enako kot zadnjemu nepoučenemu piscu pisem bralcev brez štaba svetovalcev: storjenih krivic je bilo najmanj 18.305 (nezakonito in skrivaj odvzetih statusov stalnega prebivalca) - v resnici seveda še precej več, ker so nekateri zato izgubili še službe, pokojnine itd. itd., da individualnih dodatnih šikaniranj ali (redko) celo ksenofobnih izživljanj nad nemočnimi posamezniki tu niti ne štejemo, ker jih nikoli ne bo mogoče ne prešteti ne (še manj) odpraviti njihovih katastrofalnih posledic. Za psihično in socialno zdravje te družbe namreč, ne le za konkretno prizadete posameznike.

In vseh teh (večkrat)18.305 krivic so bila popolnoma nezakonita dejanja države - njihovo izvrševanje pa so ukazali tisti, ki so še danes na pomembnih mestih v državi (Bavčar, Peterle, Šter, Debelak itd.) - "ugledni posamezniki", ki sedaj tako ali drugače zlorabljajo svoj vpliv za pritisk, da se sodba US ne bi uresničila. In gospod predsednik republike Drnovšek si v svoji znani izmikajoči maniri na eni strani navidezno pere roke s praznim ali celo zavajajočim stavkom "sodbo US je seveda treba izpolniti" (praznim, če vsebine sodbe US res sploh ne pozna - zavajajočim, če jo pozna, pa jo prikazuje kot domnevno popravljanje posamičnih krivic), na drugi strani pa dejansko opogumlja tiste, "ki menijo, da je US šlo predaleč v tej sodbi". Tem namreč reče le, da "so tudi to legitimna mnenja" (kar so gotovo) - o njihovi skrajno nelegitimni zahtevi, naj se zato pomemben del odločbe US ne izvrši, pa Drnovšek še naprej sramotno molči, čeprav mu je voditeljica intervjuja Staričeva tudi to vprašanje zastavila kar ostro in brez ovinkov. Še več: ko Drnovšek vendarle spregovori, pa govori le o zakonu, ki ga je US ukazalo pripraviti - kot da ni ukazalo tudi takoj izdati na tisoče dopolnilnih odločb! In kot da MNZ (v skladu z "legitimno" zahtevo Štera&Co.) že tri mesece ne ignorira prav tega dela odločbe!!

Za vrhunec pa si naša "moralna avtoriteta" dovoli še vrhunsko nesramnost nasproti prof. Bavconu ("bi pa že moral narediti kaj več kot le enkrat pisati predsedniku vlade" - kakor da pristojnih ni opozoril stokrat, nato so pa v protest proti njegovemu odlikovanju prav Drnovškovi ministri v plastični vrečki vračali državna odlikovanja!) in nato še proti ustavnemu sodišču. Da bi lahko US že prej naredilo kaj več, je sicer res - a zakaj ni, lahko vpraša kar svojega "konzultanta" dr. Šturma, nekdanjega predsednika US. Nesramno do US pa je ne le to, da niti njegove letošnje odločbe o izbrisanih sploh ne pozna, ampak da se - izmikajoč se s tem lastni odgovornosti - dela, kot da med Bavconovimi opozorili leta 1994 in letošnjo odločbo US ne bi bilo ničesar. Toda US je vsaj februarja 1999 jasno povedalo, da je bil izbris 1992 povsem nezakonito dejanje - Drnovšek pa se še danes spreneveda, kot da tega ni vedel takrat in kot da tega niti danes še vedno ne ve.

Bi bilo za izbrisane morda bolj pametno o teh neverjetnih stališčih domnevne "moralne avtoritete" te države previdno molčati in si ne nakopati še njegove dodatne jeze? V državi, kjer o spoštovanju pravic in sodnih odločb odloča dobra volja oblastnikov, morda res. Je Slovenija res taka država?