kolumna / Matevž Krivic: Dramatičen preobrat

Med 9. in 14. oktobrom je v stališčih vlade do izbrisanih prišlo do dramatičnega, povsem nepričakovanega preobrata. Na bolje, seveda, saj na slabše se že skoraj ni imelo več kam obračati, zlasti pa ne dramatično. Za osvežitev spomina - nekaj stavkov iz moje kolumne pred mesecem dni:

V začetku septembra je v sramotni zgodbi o izbrisanih prišlo do tako neverjetnih premikov na še slabše in še sramotnejše, da sem nanje v obupu reagiral z dvema odprtima pismoma odgovornim oblastnikom. ... Iz pisma Ropu in Pahorju le še zaključni odstavek: "Toda vse zgoraj navedeno je le bleda uvertura v bistveni del izigravanja (že druge!) odločbe US o izbrisanih - v tisti del izigravanja, ki naj bi ga prinesel ne 'tehnični', ampak vsebinski zakon o izbrisanih. O škandaloznem zavajanju vlade in strank ... v predlogu tega zakona sem Vaju in vse stranke vladne koalicije natančno informiral že 17. julija ..." - En dan kasneje pa zvem, da ... se je julijski, že tako škandalozni osnutek, te dni še nadalje poslabšal v prav neverjetni smeri in obsegu. Na pritisk SLS.

Pa niti ni šlo samo za pritisk SLS - minister Bohinc se je namreč v pogovoru za Delo tudi sam odločno postavil na stran "budnih patriotov" Šterovega kova. Citirajmo dobesedno - da se ne pozabi: "Upravičena je zahteva tistih, ki menijo, da med upravičence za pridobitev statusa stalnega prebivalca ne bi smeli soditi tisti, ki so ravnali zoper interese slovenske države in državljanov, ki so na neki način špekulirali s politično usodo samostojne Slovenije. Prav imajo tisti, ki terjajo, da se najde pravno sredstvo za izključitev teh ljudi iz kroga upravičencev. (Nato našteva storilce "protidržavnih" kaznivih dejanj - to izpuščam, saj je znano, da takih kaznivih dejanj praktično sploh ni bilo. Pa tudi, če so bila, je kazen za kaznivo dejanje zapor, ne pa diskriminacija pri človekovih pravicah.) Urediti pa je treba vprašanje, kaj s tistimi, zoper katere postopek ni bil sprožen, je pa dokazljivo, da se niso ravnali po takratnih ukazih slovenskega predsedstva kot vrhovnega poveljstva."

En dan pred izidom teh besed v Delu pa je Bohinc gornje vprašanje v svojem osnutku zakona že uredil - in sicer tako, da je izključil iz kroga upravičencev tiste, ki so "kljub pozivu Predsedstva RS z dne 26.6.1991 zapustili Slovenijo kot aktivna ali civilna oseba, zaposlena v JLA, zaradi njenega umika iz Slovenije". Pustimo ob strani strokovno (ne)sposobnost ministra, ki ne ve niti tega, na kaj se je ta poziv Predsedstva RS sploh nanašal (na začetek spopada z JLA, ne na njen kasnejši, s Slovenijo dogovorjeni umik), niti tega, da je bilo pred Vrhovnim sodiščem sklicevanje na ta poziv že spoznano kot brezpredmetno, ker ta poziv ni imel narave pravno zavezujočega akta. Hujše je za ministra, ki je hkrati doktor prava, naslednje: tudi če bi to bil pravno zavezujoč akt (in to tudi glede dopustnosti ali nedopustnosti odhoda z JLA iz Slovenije), bi tudi glede takih "prekrškov" izbris kot sankcija lahko sledil le, če bi bilo to tako z zakonom predpisano. Pa seveda ni bilo, saj dokončanje zadnjega leta vojaške službe pred upokojitvijo noben normalen človek ne more šteti za nekaj nedovoljenega - nasprotno, to je ena od temeljnih človekovih pravic.

Do seje vlade 9.10. je bila gornja formulacija sicer še rahlo ublažena - ampak kljub temu je na seji vlade za Bohinca sledil šok: kot se je zvedelo "iz dobro obveščenih krogov", je tam predsednik Rop zahteval, da gre ta določba v celoti ven. In je res šla. Dostopni viri žal ne poročajo, kako je Bohinc na to reagiral. Domnevam, da po tisti znani formuli: "imam sicer svoje mnenje, ampak, če situacija to narekuje, se pa z njim tudi ne strinjam" (ali od njega hitro odstopim). No, morda bo Bohinc te moje zlobne insinuacije kmalu demantiral - recimo tako, da bo v parlamentu izrazil svoje osebne simpatije do kakšnega amandmaja z desne strani, ki bo to njegovo neuresničeno željo skušal spraviti nazaj v zakon. Predvsem pa upam, da bodo desničarji vsaj tako žleht, da se bodo pri takem amandmaju sklicevali na Bohinca kot prvega avtorja take ideje. Naj vsaj od njih dobi zasluženo priznanje.

No, ampak zgodba o dramatičnem preobratu se je dne 9. oktobra z zgoraj opisanim dogodkom na seji vlade samo začela. Samo to bi bilo še daleč od preobrata - to je bila samo izločitev določbe, katere protiustavnost je bila "vidna iz aviona". Preostali zakonski tekst je bil še vedno škandalozen - to je bil še vedno zakon za izigravanje, ne za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.

Po 9. oktobru "dobro obveščeni viri" utihnejo. V TV-oddaji "Aktualno" 14. oktobra zvečer minister Bohinc sicer omeni, da so "sprejeli vrsto naših predlogov", vendar niti približno ne pove ali vsaj nakaže, kakšnih in kako pomembnih. Jasno, zakaj ne - bilo ga je sram, ker je s svojo politiko pogorel na celi črti in se je moral umakniti pred vsemi našimi bistvenimi zahtevami. Šele po oddaji na direktno vprašanje "izda" eno od teh "skrivnosti" - glede vsega drugega se izmakne s pojasnilom, da mi je itak že vse sporočil po e-mailu, namreč ta dan. Ker sem bil ta dan že od jutra zdoma, tega seveda nisem vedel. A tudi, ko sem se po oddaji vrnil domov, mi to Bohinčevo sporočilo ni kaj dosti povedalo. Bilo je namreč spretno "šifrirano" - navajalo je le številke spremenjenih členov, odstavkov in alinej, ne pa (razen na enem mestu) njihove vsebine. Šele v petek (17.) zvečer, ko sem si sam priskrbel besedilo spremenjenega zakonskega predloga, sem zazijal od presenečenja.

Takoj sem sedel za računalnik in še isti večer (do polnoči) sestavil navdušeno sporočilo za člane izvršnega odbora Društva izbrisanih, ki sem ga takoj poslal tudi vladi, nekaterim novinarjem itd.: "Naravnost neverjetna vest - prišlo je do dramatičnega preobrata (v pozitivni smeri)!!! Ne sicer pri prvem ('tehničnem') zakonu - ki pa po vsebini niti ni bil zelo problematičen (razen zato, ker izključuje tiste z državljanstvom; podrobneje glej spodaj) - pač pa je prišlo do dramatičnih (pozitivnih) sprememb v predlogu drugega ('vsebinskega') zakona. Popravljene so vse najhujše napake, na katere sem opozarjal že ves čas (podrobneje glej spodaj). Seveda še zdaleč ni vse v redu, toda preostale napake se bodo lahko še popravile v nadaljnjem postopku - so pa mnogo manj pomembne od tistih, ki so sedaj odpravljene."

Katere so te "odpravljene najhujše napake", tu žal ni prostora navajati - o tem bo še čas govoriti kasneje, tu in drugje (vsi mediji pa natančno navedbo odpravljenih in neodpravljenih napak že imajo). Tudi mi je zmanjkalo prostora za pojasnitev podnaslova - komu vse se za ta neverjetni preobrat lahko zahvalimo. Ker sem o vseh drugih "zaslužnih" pisal že drugje, naj tu izpostavim le tistega, brez katerega bi bilo vse drugo zaman: predsednika vlade Ropa. Njegova "emancipacija" izpod Drnovškove sence (tudi glede izbrisanih) je za neučakane morda počasna, toda drugačna v naših čudnih političnih razmerah očitno ne more biti. Da bi le šla še naprej!