14. 11. 2003 | Mladina 45 |
Tehnika in druge ljudske zadeve
Gospodi, ki je zdaj tako pedantno postregla s številkami, se ni nikoli zdelo vredno preiskovati nacionalne ekonomije v luči denacionalizacije in privatizacije
© Tomo Lavrič
Zveni patetično, pa vendarle: nazadnje so se vsi, ki nas še zmeraj prepričujejo, da vprašanje izbrisanih nima nič opraviti z načeli demokratičen pravne države, zatekli k resnici. Šele potem, ko so s stereotipi o južnjakih, petokolonaših, sovražnikih slovenskega naroda, sploh izmečkih družbe, izčrpali vse svoje propagandne možnosti, so se začeli sklicevati na narodno ekonomijo in njene krute resničnosti. Saj ne, da bi se nam katera od teh resničnosti prikazala v pravi luči šele skozi tokratno politično obdelavo, ki je zavajala celo tedaj, ko je bila empirično točna, ampak potem, ko so odrasli moški začeli v parlamentu razkrinkavati zaroto z delovnim naslovom "ekonomski umor slovenskega naroda", je postalo jasno, da beda tukajšnje ekonomije ni nič drugega kot alibi za novo politično hajko na ljudi. Ko so katastrofo, ki nam predstoji zaradi izprijenih Neslovencev opremili še s številkami o tem, koliko bi tokratna poprava krivic stala vsakega slovenskega državljana, so še v zadnjem zakotju, kjer se običajni moški in ženska s svojim trdim delom komajda prebijata iz meseca v mesec, izbrisani začeli funkcionirati kot politično strašilo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
