22. 1. 2004 | Mladina 3 |
"Izbrisani" kot svetovno-zgodovinski dogodek
Ali bodo "izbrisani" tukajšnja Dreyfusova afera? Tudi takrat je bila uradna politika skorumpirana, alternativna politika pa je vzpostavila neodvisen in svoboden prostor javne razprave
© Tomo Lavrič
Ob "izbrisanih" velja premisliti zlasti dvoje: Zakaj uradna strankarska politika v en glas spodkopava pravno državo in človekove pravice? Zakaj naj bi se med ljudstvom - vsaj po podobi, ki jo kažejo občila - uveljavljala zahteva po pogromu? - Podobno je bilo že pri vstopu v Nato. Tudi takrat je bila strankarska politika enotna in je enotno spodkopavala ustavo: z vilensko deklaracijo določilo, da "je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni protiustavno"; s pridružitvijo Natu določilo, da varnostna politika države "izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja". Tudi takrat so stranke zaprle javni prostor, občila pa so jim pomagala. Uradna propaganda je hujskala k rasizmu in strašila ljudi: takrat jim je po tihem grozila z bombami, zdaj jih odkrito plaši z odškodninami. A uradna politika takrat ni prevarala večine: navlekla je sicer zadostno število, da so nas zrinili v Nato, a vendarle manj kakor polovico. Tudi grozeči referendum bi se lahko iztekel, kakor si želijo Janša in njegovi: a skrajne desnice na njem prav gotovo ne bo podprla niti polovica upravičencev.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?